Z avtom pot po navadi traja od deset do petnajst minut. Zadnje čase celo manj, ker ni več prometne gneče. Odkar so v prestolnici poskrbeli za javni prevoz, ga večina meščanov tudi zares uporablja. Tramvaj in dve progi podzemne železnice so očistili mesto pločevine in tudi zrak je neprimerno čistejši. Midva se danes peljeva v šolo z avtom, ker je hladno in dežuje. Upam, da je baterija še dovolj polna, ker sem jo včeraj pozabil dati polnit. Hvala bogu je ostalo še petindvajset odstotkov. Več kot dovolj za v šolo in nazaj domov.
Ko se voziva proti šoli, na Valu 202 slišim veselo novico, da se prenova Ljubljanske Drame zaključuje in da se otvoritev obeta čez tri mesece. "Končno," pomislim. Saj v kulturnem centru Rog ni bilo slabo, ampak lepo je gledati predstave v gledališču z ložami, foajerjem, balkoni. Druga novica, ki me je zelo razveselila, pa je 780 milijonov evrov, namenjenih za znanost in izobraževanje. Še enkrat pomislim: "Končno." Pred šolo ustavim, otrok me poljubi, kar se ni zgodilo že celo večnost, sram je očitno premagan ali pa ima skrito agendo, za katero bom izvedel kasneje, in veselo odskaklja proti vratom. Ko se vračam, na Valu 202 poslušam oddajo Nebuloze, ki jo vodi Miha Šalehar. Danes je tema oddaje, zakaj nekateri še vedno nosijo nagobčnike na ulicah, v trgovinah, kafičih itd. Veliko anketirancev ne zna pojasniti svojega vedenja. Verjetno je to zato, ker kar se Janezek nauči, to Janez zna. Res ne morem verjeti, da se nekateri še zdaj ne morejo otresti te manipulacije, ki se nam je dogajala. Verjetno je to enako kot z živalmi, ki živijo v ujetništvu v živalskih vrtovih. Ko leta in leta živijo v štiri krat štiri metre veliki kletki in jih nato spustijo v krasno urejeno in ograjeno naravno okolje, so živali zmedene in panične ter še vedno hodijo štiri metre sem in štiri metre tja. Kletka je že v glavi. Nekaterim ni pomoči.
Ko se vrnem domov, ob zajtrku berem odzive na premiero filma Pohorski bataljon, ki smo ga posneli ob okroglem jubileju bitke pri Osankarici. "Končno pravi partizanski film," se glasi naslov na prvi strani Večera. Na prvi strani Dela pa piše: "Izdaja naroda se kaznuje slej ali prej." V glavnem so ljudje in kritiki izredno zadovoljni. Pridruži se mi draga in skupaj odideva na tržnico in na kavo. Nehalo je deževati. Zelo se pozna, da država subvencionira domače kmete. Zelenjava se je pocenila pa tudi kakovost se je dvignila. Na tržnici ni več stojnic z zelenjavo in sadjem iz Nizozemske, Italije, Španije. Končno se lahko prehranimo sami in še gensko spremenjena semena so v Evropski uniji prepovedali. Za zdaj je dan čudovit. Za kosilo bom skuhal rižoto s kozicami in solato. Po kosilu se bom malo ulegel, ker imam občutek, da bosta današnji večer in noč dolga. Z družbo greva na dolgo pričakovani koncert v Maribor. Prihajajo Rolling Stonesi, predskupina pa bodo Alo stari! Kako je zdaj vse blizu in lažje dostopno, ko si s hitrim vlakom v dobre pol ure tam.
Po koncertu pa se obeta velika žurka. Prvi vlak nazaj je že ob pol štirih zjutraj, tako da bova malo čez četrto že doma. V bistvu se bosta dva dneva stopila v enega. Pa kaj potem. Po letih maltretiranja, ko nismo vedeli, kaj in kako bo jutri, zdaj vem, da bom jutri imel mačka, da se bom zabaval in se družil s prijatelji. Kaj 'češ lepšega.
Prvi apriiiiiiiiil!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
