Priložnosti za izlet: S kolesom vidimo več, peš pa bolje

Kolesarjenje in hoja omogočata rekreacijo, ponujata doživetja in sta dejavnosti za vse življenje. Igor Oprešnik, predsednik kolesarskega in pohodniškega društva Hej, gremo naprej iz Maribora in meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja, svetuje, kako (p)ostati aktivni. "Tam, kjer je volja, je tudi pot. In če ima človek svoje gene naravnane tako, da mu je v naravi lepo, potem sta pohodništvo in kolesarjenje prava izbira," poudari.

Pred desetimi leti so rekli, da kolesarji in pohodniki sodijo skupaj v društvo, doslej se je vanj vključilo 210 ljudi. Hodili so po vsej Sloveniji, stali na vseh najvišjih vrhovih bivše skupne države in sosednjih držav, se potepali po hrvaških otokih, bili v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji, na izlete so peljali skupaj tisoč ljudi. In s kolesi prevozili Slovenijo od Hodoša do Kopra, kolesarske poti od izvira do izliva Mure in Drave, štirje kolesarji so prevozili kolesarsko pot od izvira Donave v Donaueschingnu v Nemčiji do izliva v Črno morje v Romuniji v šestih etapah, v skupni dolžini 3250 kilometrov." Nekaj kolesarjev vsako leto prekolesari dva tisoč kilometrov in več, kolesarje iz društva je mogoče najti povsod po Sloveniji, sodelujejo v evropskih projektov v okviru Erasmusa+, sodelujejo z društvi iz Srbije, Hrvaške in Italije.

Vse aktivnosti v naravi zahtevajo določeno mero psihofizične pripravljenosti, a v društvu s somišljeniki lahko vsak doseže več kot sam. Zato vsak teden vadijo, od začetka leta bolj v umirjenem tempu in na krajših razdaljah, da se telo in um počasi navadita na daljše ture. Pohodniki imajo srečo, da živijo pod čudovitim naravnim parkom, Pohorjem, ki omogoča vsakodnevne treninge. Tako pohodništvo kot kolesarjenje imata veliko prednosti, saj se človek lahko neposredno sooča z naravo, gre tja, kamor si želi. "Naš cilj je pot. To je slogan našega društva, kar pomeni, da ni vedno cilj osvojen vrh, ampak prehojena ali prekolesarjena pot. Prednost pohodništva je večje število pohodnikov, uživanje v razgledih, na kolesarskih turah v kratkem času vidiš in doživiš več, lahko se pripelješ tudi zelo visoko."

Pri kolesarjenju večina pomisli na obremenitev mišic nog. "Te so najbolj dejavne ob vzponih, pri ravninskem kolesarjenju pa ljubiteljske kolesarje v resnici prej izdajo bolečine v zadnjici, v vratnih mišicah in ramenskem sklepu," iz izkušenj pove Oprešnik, zato svetuje, da se kolesarjenja lotimo počasi in postopoma povečujemo težavnost, razdalje in tempo vožnje. "Tako se telo navadi na obremenitve na daljših poteh in kolesarjenje postane pravi užitek, na razgibanem terenu razgibamo celotno telo in se praktično v celoti psihofizično izpopolnimo." Pravi, da starostnih omejitev ni, pohodniki, ki jih srečujejo, so stari tudi 80 in več, kolesarji po 80. letu so manj pogosti, a vendarle so. "Naših kolesarskih tur se v povprečju udeležujejo ljudje med 40 in 75 leti in dnevno prekolesarimo med 50 in 90 kilometri, včasih tudi kakšen kilometer čez sto."

V Mariboru in okolici so priložnosti za kolesarske izlete. "Pred desetimi leti označenih kolesarskih poti skoraj ni bilo, bila je ob Dravi, a slabo označena. Z leti so se začele stvari premikati na bolje. Seveda je možnosti in načrtov veliko, upamo, da se bodo uresničili. Živimo v lepi naravi, ki nam ponuja mnogo priložnosti tako za kolesarjenje po ravninskih poteh kot za turno kolesarjenje, pa še kulinaričnih ponudnikov je veliko, do njih se je mogoče pripeljati s kolesom. Mariborčani pa poznajo tudi druge slovenske kolesarske poti in seveda avstrijske. "V vseh slovenskih regijah imajo urejene kolesarske poti, manj in tudi bolj zahtevne. Lepo je voziti ob morju, ob pogledu na gore, po gričih, po prekmurski ravnici ... Od leta 2016 imamo Slovensko turno kolesarsko pot, ki je krožna in obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine v skupni dolžini 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč višinskih metrov vzponov." Sosedje Avstrijci pa so fenomen, saj so hitro spoznali, da bodo z ureditvijo kolesarskih poti privabili veliko domačih in tujih kolesarskih turistov. "Ob Donavi smo kolesarili skozi osem držav in avstrijski del je bil najboljše urejen, ne samo urejen, vzorno urejen," je dejal Igor Oprešnik.

Kolesarstvo načeloma za rekreativca ni pretirano drag šport. "Tisti, ki se zadovolji s kolesarskimi kilometri po ožji okolici, lahko kolo in vso opremo dobi po zelo zmerni ceni, že za nekaj 100 evrov. Za nekoliko daljše in večdnevne ture potrebuje kolo in opremo za okrog 1000 evrov." V zadnjem času je tudi veliko zanimanja za električna kolesa, na nekatera je treba čakati tudi več mesecev ali celo leto. "Tudi v našem društvu ima nekaj članov električno kolo, zato bomo morali v prihodnjih letih tudi zanje organizirati kolesarske ture po bolj razgibanem terenu in po planinskih poteh, ki so namenjene tudi turnim kolesarjem."

Ker kaže, da se življenje vsaj deloma vrača v normalni ritem, bodo izpeljali načrtovane izlete. "Najprej nas čaka izlet na Golico med narcise, konec maja bomo gostitelji mednarodnega projekta She Leads v okviru Erasmusa+, v juniju odhajamo za dva dni na Velebit, organiziramo izlet na Ratitovec in Soriško planino, v juniju se bomo odpravili na štiridnevno kolesarjenje po Sloveniji. Načrtov in volje je dovolj, zato gremo naprej," pravijo v društvu Hej, gremo naprej.