Prva vožnja z avtom hyundai kona: Več oblikovne drznosti in napredka pri tehniki

To, da pri Hyundaiu radi oblikovno eksperimentirajo, je jasno že nekaj let. Najprej tucson, potem ioniq5, pa ioniq6 in zdaj še druga generacija kone. Oblikovno najbolj impresiven je sprednji del, ki spominja na nekoč futuristične avtomobile filmske industrije. Da ne bo nesporazumov, tanjši LED-svetlobni pas je pravzaprav v vlogi dnevnih luči, medtem ko so pravi žarometi postavljeni ob straneh. Tudi zadnje luči so po novem zasnovane na enak način kot sprednji svetlobni pas, na bokih pa je opaziti izdatno terensko šminko v obliki črne nepobarvane plastike in nove oblike platišč različnih velikosti. Nova izdaja hyundai kone se je tudi dimenzijsko nekoliko spremenila. V dolžino meri 4,35 metra, kar je 14,5 cm več kot pri prvi generaciji, medosna razdalja je 2,66 metra, kar pomeni 6 centimetrov prirastka, medtem ko se je za 25 milimetrov okrepila še v širino in za pičlih 5 milimetrov v višino.

Električna iz Češke, bencinska iz Južne Koreje

Evropski trgi so v polnem zamahu, kar se tiče električnih avtomobilov, zato ne preseneča dejstvo, da so že pred leti Hyundaievi vodilni odločili, da bo proizvodnja te različice potekala na evropskih tleh. Ko smo električno kono v letu 2018 prvič spoznali, je ta k nam prihajala iz daljne Južne Koreje, kar je pomenilo občutno daljše čakalne dobe, zato so jo v začetku leta 2020 pričeli sestavljati tudi v tovarni na Češkem. V nekaj več kot treh letih je s proizvodnih trakov zapeljalo 104.717 baterijskih primerkov prve generacije. Julija letos so sestavili zadnji primerek, si vzeli nekaj tednov predaha, 11. avgusta pa v delovni proces uvrstili električno kono druge generacije. Poleg ogleda dela proizvodnje so mi pri Hyundaiu za kratek preskusni krog ponudili električno gnano kono. Grajena na platformi K3 se od običajne verzije oblikovno bistveno ne razlikuje. Jasno, ko pristopim do nje, opazim loputo na sprednjemu delu za priklop polnilnega kabla, ki je klasična kona nima, nekoliko drugače sta oblikovana tudi sprednji in zadnji odbijač, na zadku pa ne gre zgrešiti napisa electric.

Po vzoru ostalih bratov

Veliko novega je tudi v potniški kabini. Glede na dimenzijski prirastek sem hitro dobil občutek, da je tako spredaj za volanom kot na zadnji klopi več prostora. Prtljažnik meri spodobnih 466 litrov in ga je mogoče v nekaj potezah še povečati, medtem ko polnilno kablovje lahko pospravimo v uporaben 27-litrski »frunk« pod sprednjim motornim pokrovom. V vozniškem delovnem okolju je vse novo in v večji meri podrejeno digitalizaciji. Velik ukrivljen prikazovalnik je razdeljen na dva 12,3-palčna zaslona. Eden je v vlogi merilnikov, drugi kot osrednji multimedijski zaslon na dotik, kjer je možno spremljati veliko število potovalnih podatkov ali upravljati različne sisteme. Zasnova je pravzaprav precej prepoznavna, saj so veliko stvari prenesli iz večjega električarja ioniqa 5. Med drugim tudi obvolanski selektor. So pa na drugi strani ohranili določeno število fizičnih gumbov in stikal ter uredili veliko odlagalnih mest. Zelo praktičen je še sistem zrcaljenja potovalnih podatkov na sprednjo šipo, ki ima zdaj večjo površino, dodatno pa so se Korejci posvetili še izboljšavam navigacijskega sistema. Izpostaviti velja, da kona velja za prvi Hyundaiev avto, ki ga je možno odklepati in zaklepati s pomočjo digitalnega ključa, to pa pomeni, da to lahko počnemo z izbranimi pametnimi telefoni, med drugim tudi aparati​ Google Pixel ali z Applovo pametno uro. Ker je v novi koni veliko programske opreme, ki potrebuje občasne posodobitve, so Korejci uredili še možnost brezžičnega posodabljanja na daljavo (OTA), obenem pa ohranjajo možnost komunikacije med uporabnikom in avtomobilom preko posebne aplikacije.

Šibkejša in zmogljivejša električna verzija

Kona electric ima v novi generaciji na voljo dve bateriji različnih kapacitet. Šibkejša 48,4 kWh na papirju omogoča doseg do 377 kilometrov in je povezana z elektromotorjem, ki razvija največ 114 kilovatov, medtem ko ima zmogljivejša baterija s kapaciteto 65,4 kWh po WLPT deklariran doseg kar 514 kilometrov, tej pa so korejski inženirji na sprednjo os vgradili elektromotor z najvišjo močjo 160 kilovatov. Takšno sva z novinarskim kolegom zapeljala na okrog 100 kilometrov dolgo testno vožnjo in z upoštevanjem vseh prometnih predpisov dosegla porabo 16,6 kWh/100 km. Ali bi dosegli tovarniško deklarirani doseg 514 kilometrov, bomo preverjali, ko kono electric prevzamemo na daljši preskus. V Slovenijo ta prihaja čez dober mesec. Izpostaviti velja še to, da je ta opremljena s 400-voltno polnilno arhitekturo, s čimer bo uporabnik na hitri polnilnici z enosmernim tokom baterije z 10 na 80 odstotkov napolnil v 41 minutah, lahko pa energijo tudi oddaja s pomočjo sistema V2L. Tako smo si v preddverju tovarne na primer skuhali kavico, nekje na prostem pa bi lahko zagnali tudi električni žar za piknik.

Kratek obisk tovarne HMMC - vsakih 54 sekund nov avtomobil

Proizvodni obrat v Nošovicah, ki deluje od leta 2009, velja za edino in hkrati najmodernejšo Hyundaievo tovarno na območju EU, v njej je zaposlenih 3275 ljudi. Čehov je 92 odstotkov, povprečna plača zaposlenega pa je 2 tisoč evrov. Skoraj tri četrtine celotne proizvodnje v tem obratu predstavlja pri kupcih priljubljeni športni terenec Tucson, 13 odstotkov model i30, odstotno točko nižje je uvrščena kona electric, le dva odstotka skupne proizvodnje pa predstavlja športnik i30 N. Velikanski proizvodni obrat se razprostira na več kot 200 hektarih, kjer je med drugim zgrajena tudi krajša testna steza. Vsak na novo sestavljen avtomobil mora po njej prevoziti en krog, izjema je le i30 N, ki zaradi različnih nastavitev stezo prevozi dvakrat.

V tovarni imajo vzpostavljenih kar 535 visoko tehnoloških robotov, ki pripomorejo, da proizvodni proces poteka hitreje. Letna zmogljivost tovarne namreč znaša 350 tisoč avtomobilov. Dnevno tako izdelajo okrog 1400 avtomobilov oziroma 66 vsako uro, ali še natančneje, s proizvodnih trakov vsakih 54 sekund zapelje nov avtomobil. Kot zanimivost velja izpostaviti, da proizvodnja oziroma delavci v tej tovarni delajo v treh izmenah, od ponedeljka do petka, medtem ko je konec tedna namenjen vzdrževanju in posodobitvam. Kar 65 odstotkov vseh novih avtomobilov tovarno zapusti na tovornjakih, preostali del pa na tovornih vlakih, kjer na eno kompozicijo naložijo kar 228 avtomobilov in ti med drugim potujejo tudi proti koprskemu pristanišču. Sicer pa največ avtomobilov pošljejo v Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Španijo.

Zanimiv je podatek, da so samo v avgustu sestavili nekaj več kot 3500 električnih kon, do konca leta jih nameravajo okrog 21 tisoč, prihodnje leto pa je cilj sestaviti kar 50 tisoč primerkov tega modela, saj bodo širili seznam trgov, kjer se ti avtomobili kasneje prodajajo. Kar 36 odstotkov celotne proizvodnje trenutno predstavljajo elektrificirani modeli, medtem ko naj bi leta 2030 dosegli, da bo delež električnih vozil več kot 70-odstoten. Baterijski del v končno obliko sestavijo v tej tovarni, za kar skrbi ena od hčerinskih družb, medtem ko baterijske celice dobavlja družba LG, ki ima tovarno v Vroclavu na Poljskem.