Snežna pravljica, ki mika Slovence

Novembra se doma in v tujini začenja smučarska sezona. Ob koncu lanske sezone smo obiskali dve zelo priljubljeni turistični smučarski destinaciji v Italiji in v Avstriji, v dolini Val di Fiemme v italijanskih Dolomitih in St. Anton v avstrijskem svetovno znanem smučarskem območju Arlberg, ki ima najdaljšo zgodovino smučanja v Avstriji. V obeh smučarskih središčih zelo radi smučajo tudi slovenski smučarji, zato bo glede na odlično pripravljene proge in prijazne domačine ter odlično hrano v obeh smučarskih središčih verjetno tudi letos veliko slovenskih smučarjev.

Prelepa smuka v Dolomitih

Smučanje v dolini Val di Fiemme pomeni smučanje v neokrnjeni naravi. Dolina leži v provinci Trentino v severni Italiji na gorskem območju Dolomitov, ki spadajo pod Unescovo zaščito. Dolomiti naj bi bili pred približno 200 milijoni leti otoki, ki so se skozi vremenske spremembe združili v gorsko pobočje. Lega smučišč zagotavlja kakovostno snežno odejo tudi v manj ugodnih snežnih razmerah, o čemer smo se lahko prepričali. Kljub slabemu vremenu, ki je tam sicer redkost, smo lahko smučali na odlično pripravljenih smučarskih progah.

Več kot 270 kilometrov prog v Arlbergu

Če lahko dolini Val di Fiemme rečemo "manjše" smučarsko središče, pa lahko na smučiščih na območju Arlberg, ki ima najdaljšo zgodovino smučanja v Avstriji in je verjetno najbolj smučarska regija na svetu, govorimo o okoli 350 kilometrih odličnih smučarski prog, ki spadajo pod smučarski sistem Ski Arlberg na Tirolskem in Predarlskem. Proge se raztezajo v krajih St. Anton, St. Christoph, Stuben, Klösterle/Sonnenkopf, Pettneu, Lech, Oberlech, Zürs, Warth in Schröcken. Vse odlikujejo visok počitniški standard, izjemna oskrba gostov, gondolska žičnica z velikim kolesom, izvrstna priznana kuhinja, nov večnamenski športni center in še bi lahko naštevali.
Prijetno tirolsko mestece St. Anton leži na višini 1300 metrov in skozi leta ohranja svoje domače vzdušje. Je eno najstarejših smučišč v Avstriji in zajema smučarske proge na kar štirih gorah na nadmorskih višinah od 2100 do 2811 metrov. Ob prihodu na smučišče vas pričaka sodobna gondolska žičnica, katere tehnologija je edinstvena v svetu, saj omogoča povsem preprost vstop v gondolo, kapaciteta pa se je povečala za kar trikrat. Smučišče je precej veliko in pokriva območja St. Anton, Lech in Zürs. Smučišča so med seboj povezana, zato lahko z eno smučarsko vozovnico prevozite več kot 270 kilometrov urejenih prog, od tega najdaljša proga meri dobrih deset kilometrov. St. Anton je od leta 2001 tudi redno prizorišče tekem svetovnega pokala in svetovnih prvenstev v alpskem smučanju.
St. Anton pa je znan še po dveh velikih smučarskih junakih, upokojenem smučarskem asu 39-letnem Tirolcu Mariu Mattu in 80-letni smučarski legendi Karlu Schranzu, ki je med drugim učil smučanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. O njegovih izjemnih smučarskih rezultatih govorijo pokali in medalje, ki smo si jih ogledali v njegovem prestižnem hotelu.
Mario Matt, dvakratni slalomski svetovni prvak, je v slalomu v Sočiju leta 2014 postal najstarejši olimpijski zmagovalec v alpskem smučanju. Nato se je poslovil od aktivne kariere, a še rad smuča za sprostitev in zabavo, sicer pa se ukvarja s konji in je lastnik priljubljenega smučarskega bara Krazy Kanguruh, ki ga je leta 2009 odkupil od Šveda Gunnarja Munthe, ki je prvi apres-ski bar v Alpah odprl pred 40 leti.

S snegom ni težav

Kot nam je povedala Vilma Himmelfreundpintner iz turistične zveze, odgovorna za območje Arlberg, ima St. Anton tudi odlične železniške povezave s hitrimi in modernimi vlaki. Sicer pa ima smučarski turizem pri njih več kot 110-letno zgodovino. Tretjega januarja 1901 se je skupina prijateljev odpravila na izlet na smučeh iz St. Antona v St. Christoph na prelazu Arlberg. V tamkajšnjem zavetišču Hospiz - z dolgo zgodovino ob cesti iz 14. stoletja, ki povezuje Tirolsko in Predarlsko - so se z gostiteljem Oswaldom Trojerjem dogovorili, da ustanovijo Ski club Arlberg in ta je tri leta kasneje že pripravil prvo tekmo. Klub danes združuje več kot 7300 članov iz 53 držav.
Obrisi sodobnega smučanja imajo tam začetek v času vrtanja 10,6-kilometrskega železniškega predora, ki je udobneje povezal najbolj zahodno avstrijsko deželo z drugimi deli Avstrije. Novembra 1883 je bil predor prevrtan, leto kasneje pa tudi odprt za promet. Devetdeset let kasneje so odprli še avtocestni predor, ki je bil prav tako gradbeniški podvig. Zelo pomemben je tudi cestni prelaz Flexen (1774 metrov), ki povezuje prelaz Arlberg z z južne strani dotlej povsem zaprto dolino ob zgornjem toku reke Lech. Spektakularno alpsko cesto so začeli graditi na prelomu 20. stoletja, od leta 1936 je prevozna tudi pozimi.