Zvezdana Bercko
Papirnati denar so prvi začeli uporabljati Kitajci, najbrž v 8. stoletju oziroma v času dinastije Tang, ki je vladala med letoma 618 in 907. Bankovci so bili izdelani iz papirja na osnovi bombaža. A že kmalu so Kitajci spoznali tudi slabosti papirnatega denarja in ga že leta 1455, preden so ga v Evropi sploh začeli uporabljati, prvič ukinili. V Evropi so prvi papirni bankovci nastali na Švedskem leta 1661. Anglija je začela izdajati bankovce leta 1694, Danska 1713, tri leta kasneje še Francija.
Na Kitajskem so v času dinastije Ming, ki je vladala v 14. stoletju (med letoma 1368 in 1399), izdali po velikosti največji bankovec v zgodovini. Imenoval se je guan in je bil večji (33 x 23 cm) od lista sodobnega formata A4. Znanstveniki to zanesljivo vedo, saj so v starodavni leseni skulpturi našli dobro ohranjen bankovec iz papirja, izdelanega iz lubja. Slike na njem so bile nanesene z izrezljano leseno šablono, kar je zagotovilo identiteto bankovcev. Zanimivo je tudi opozorilo potencialnim ponarejevalcem, natisnjeno na dnu, da se ponarejanje denarja kaznuje z rezanjem glave.
V novejšem času so največji bankovec na svetu izdali leta 1998 na Filipinih v spomin na 100. obletnico osamosvojitve izpod španske oblasti. Vrednost bankovca v velikosti formata A4 je bila 100 tisoč filipinskih pesov. Ponudili so ga le zbirateljem, ki so morali zanj odšteti 180 tisoč pesov ali 3150 evrov.
Preštevamo ničle
Nominalne vrednosti posameznih bankovcev lahko v državah z visoko inflacijo dosežejo astronomske vrednosti, česar se bodo spomnili tudi malce starejši bralci iz nekdanje Jugoslavije. Na takratnih dinarjih je bilo kar lepo število ničel, a bili smo še daleč od rekorda.
Jugoslovanska hiperinflacija
Jugoslovanski dinar je bil valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije do leta 1991, potem pa Zvezne republike Jugoslavije.
Legendaren je bil bankovec iz časa Kraljevine Jugoslavije, na katerem je bil upodobljen sveti Jurij. Od tod izhaja beseda jur, ki v pogovorni slovenščini še danes označuje tisočak v katerikoli valuti.
V obdobju povojne Jugoslavije je bil dinar dvakrat denominiran. Leta 1965 so mu odvzeli dve ničli, vendar se ljudje niso mogli navaditi na spremembo in so v pogovorih še kar uporabljali "stare dinarje".
V obdobju hiperinflacije konec 80. let je bil leta 1989 izdan največji bankovec za dva milijona dinarjev. Leta 1990 je prišlo do nove denominacije: zaradi hiperinflacije so razvrednotenemu dinarju odvzeli še štiri ničle in en "najnovejši" dinar je tako ustrezal 10.000 prejšnjim dinarjem oziroma "prastaremu" milijonu. V še hujšo spiralo inflacije je po letu 1991 zdrsnila ZR Jugoslavija, leta 1993 so izdali bankovec za deset milijard dinarjev.
Za bankovec z najvišjo nominalno vrednostjo velja bankovec z imenom "Ed", ki je bil leta 1946 izdan na Madžarskem kot zadnji v seriji bankovcev v obdobju povojne hiperinflacije in je imel 24 ničel, a ni bil dolgo v obtoku.
V novejšem času je bila največja inflacija v Zimbabveju, kjer so izdali bankovec s 14 ničlami, a ko je inflacija presegla 8000 odstotkov in tudi s tem bankovcem nisi dobil praktično ničesar, se je vlada odločila opustiti zimbabvejske dolarje, zdaj uporabljajo kar ameriške.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Leta 2013 je bilo v obtoku za 290 milijard evrov gotovine v bankovcih za 500 evrov, kar je predstavljalo 30 odstotkov celotne vrednosti bankovcev v obtoku.
Po količini pa so vijoličasti bankovci za 500 evrov predstavljali le 3,5 odstotka vseh evrskih bankovcev.
Kar 56 odstotkov prebivalcev Evropske unije še nikoli ni uporabilo bankovca za 500 evrov.
Milijon evrov v bankovcih po 500 evrov tehta dva kilograma, enaka vsota iz 100-evrskih bankovcev pa 22 kilogramov.
Obraz, ki se pojavlja na največ bankovcih, je britanska kraljica Elizabeta, ki je upodobljena na bankovcih 33 različnih držav, od Avstralije do Trinidada in Tobaga.
Ameriški dolar je najbolj vsestransko uporabna valuta na svetu, saj je z njimi mogoče plačevati oziroma jih zamenjati v lokalno valuto v praktično vseh državah. Običajno so v obtoku bankovci z nominalno vrednostjo 1, 5, 10, 20 in 100 dolarjev. Obstajajo pa tudi bankovci z večjim apoenom, z nominalno vrednostjo 500, 1000, 5000, deset tisoč in celo sto tisoč dolarjev, kar imenujejo ameriške sanje. S tem poimenovanjem je bilo izdanih le 42 tisoč bankovcev, torej nimajo le nominalne visoke vrednosti, ampak tudi zbirno. Nikoli niso bili v obtoku, zakladnica ZDA jih je v letih 1934 in1935 izdala izključno za notranje poravnave.
Polovičke in četrtinke
Najvrednejši bankovec na svetu, ki je še vedno legalno plačilno sredstvo, pa je bankovec za deset tisoč dolarjev, ki so ga izdajali v 50. letih prejšnjega stoletja. Tiskanje so prekinili leta 1969, a še vedno naj bi bilo v obtoku 336 bankovcev te vrednosti.
V Evropi je po ukinitvi izdajanja bankovca za 500 evrov (ki pa še naprej ostaja v veljavi kot plačilno sredstvo) najvrednejši bankovec za tisoč švicarskih frankov (vreden je 912,3 evra). Švicarska nacionalna banka nima namena ukinjati izdaje tisočaka, saj so prepričani, da vrednostna velikost bankovcev ne vpliva na učinek boja proti kriminalu, kar je bil argument za ukinitev bankovca za 500 evrov.
Bankovce s še višjo nabavno vrednostjo imajo v Bruneju in Singapurju. Bankovec za deset tisoč brunejskih oziroma singapurskih dolarjev je vreden 6249 evrov.
Za valuto z največjo kupno močjo na svetu že dolgo velja kuvajtski dinar
Eden največjih bankovcev v zgodovini, tako po velikosti kot po nabavni vrednosti, pa je bil ruski bankovec za 500 rubljev. Prvič je bil izdan leta 1898, uporabljali so ga do leta 1917. Njegova vrednost je bila izenačena s 430 grami zlata in tudi dimenzije so vzbujale spoštovanje: 27,5 x 12,5 centimetra. Na sprednji strani bankovca je bil upodobljen Peter Veliki, zaradi česar so ga ljudje poimenovali "Petenka". Zgodovinarji so ocenili, da je bila leta 1910 vrednost bankovca enakovredna dvema letnima plačama kvalificiranega delavca.
Za valuto z največjo kupno močjo na svetu pa že dolgo velja kuvajtski dinar, katerega moč temelji na velikih rezervah nafte v tej državi. Kuvajtski dinar je tako močan, da je najvišja nominalna vrednost le 20 dinarjev.
Nafta daje moč tudi bahrajnskemu dinarju, ki velja za drugo najdragocenejšo valuto na svetu, in omanskemu rialu. Kupna moč te valute je tako velika, da mora zakladnica Omana izdajati tudi polovice ali celo zgolj četrtinke bankovcev.
