Britanski raziskovalci so v okviru obsežne študije kar 18 let spremljali 48.188 odraslih ljudi, ki pred začetkom študije nikoli niso doživeli ne srčnega napada ne kapi. V tem času jih je 2820 zbolelo za koronarno arterijsko boleznijo, posledica katere so lahko srčni napadi, 519 jih je doživelo ishemično možgansko kap, najbolj pogosto vrsto kapi, do katere pride, ko strdek ustavi pretok krvi v možgane, medtem ko jih je 300 doživelo hemoragično možgansko kap, ki je posledica raztrganja možganske arterije.
Pri vegetarijancih in veganih, ki se izogibajo tudi uživanju jajc in mlečnih izdelkov, obstaja v primerjavi z mesojedci menda za 22 odstotkov manjša verjetnost, da bodo zboleli za koronarno arterijsko boleznijo. Po izračunih znanstvenikov to pomeni, da v enem desetletju za to boleznijo v primerjavi z mesojedci na tisoč ljudi zboli deset vegetarijancev manj.
Po drugi strani pa obstaja pri vegetarijancih in veganih v primerjavi z drugimi za dvajset odstotkov večje tveganje, da jih zadene kap, zlasti hemoragična. To pomeni tri kapi na tisoč ljudi več pri vegetarijancih kot pri mesojedcih.
"Tako pesketarijanci kot vegetarijanci so imeli v povprečju nižji indeks telesne teže (BMI), hkrati jih je v primerjavi z mesojedci manj imelo povišan krvni tlak, visoke ravni holesterola in diabetes, kar utegne biti pojasnilo za manjše tveganje za srčne bolezni tako pri ljudeh, ki jedo ribe, kot pri vegetarijancih. Prav to so namreč dejavniki tveganja za razvoj srčnih bolezni," pojasnjuje avtorica študije Tammy Tong, prehranska epidemiologinja Univerze Oxford.
"Manj jasno je, kaj je razlog za visoko tveganje za možgansko kap pri vegetarijancih, toda nekatere nedavne študije nakazujejo, da utegnejo biti zelo nizke ravni holesterola, četudi varujejo pred srčnimi boleznimi in ishemično kapjo, povezane s povečanim tveganjem za hemoragično kap (povzroči jo krvavitev iz krvnih žil v možganih), podtip možganske kapi, o kateri se je izkazalo, da se pogosteje pojavlja pri vegetarijancih," še pravi Tongova. Tveganje za hemoragično kap pri vegetarijancih in veganih je za 43 odstotkov večje. Pomembnih razlik pri ravneh ishemične kapi med vegetarijanci in mesojedci ni.
Obstajajo pa zaradi načina prehranjevanja pomembne razlike pri tveganju za srčni napad. Raziskovalci so na osnovi vprašalnikov, ki so jih udeleženci izpolnili na začetku študije, ocenili, kakšne so njihove prehranjevalne navade. Nekateri udeleženci študije so vprašalnike ponovno izpolnili čez 14 let.
"V skladu s prehrambnimi smernicami je priporočljivo, da uživamo čim več polnovrednih živil, denimo sadje in zelenjavo, ter čim manj visoko predelane hrane in pijač," pravi Mark Lawrence, avtor spremne besede k študiji ter raziskovalec javnega zdravja in prehrane na Univerzi Deakin v Melbournu v Avstraliji. "Vse več držav v svetu v okviru svojih nacionalnih smernic zdravega prehranjevanja priznava, da je prehrana, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, koristna tako za zdravje ljudi kot za okoljsko trajnostnost," še poudarja Lawrence. "Toda sploh ni nujno, da postanemo vegetarijanci, če zavoljo lastnega zdravja in ohranjanja okolja preidemo na katerega od načinov prehranjevanja, ki temeljijo na živilih rastlinskega izvora."
