Velikonočnica je vijoličasta puhasta lepotica, ki je ime dobila po krščanskem prazniku, veliki noči

Čeprav ima ta hrib med Poljčanami in Rogaško Slatino več zgodb. Asja Matjaž je v Večeru pred 42 leti, v tekstu, v katerem je opozarjala na skrb za ohranitev rastline, poleg velikonočnice omenila še dve. Eno o dobri vili, ki je spremenila ledeni Studeniški potok v topli potok, kamor je mati pridnega otroka hodila prat perilo, fant pa je na boškem pobočju zato, da bi imeli tudi doma toplo, nabiral dračje. "Ta čarovnija je še danes vidna, ker se pogosto pozimi iz potoka kadi," je zapisala. Druga je zgodba o hudiču, Miklavžu in ženski, ki so skupaj potovali na Boč in tam pustili sledi, skalo Baba, kjer je ženska sedela, hudičeve kremplje v kamnu in odtise Miklavža.

"Velikonočnice jim rečemo, ker se razpirajo nekako okoli pomladnega prazničnega časa. Bolj uradno ime je kosmatinec, ki velja za ves rod, pojasni inženir agronomije, dolgoletni pisec o rožah in vrtnar Izidor Golob. "Njihovih nakosmatenih stebel in listov predvsem v začetnem pomladnem razvoju skoraj ne moremo prezreti. Kosmata in čopasta so tudi soplodja, ki se ob dozorelosti razprejo v puhaste kodeljice posamičnih plodičev." Cveti vselej v treh fazah. Najprej se pojavi puh, dlake, ki obdajajo cvet, so napolnjene z zrakom in preprečujejo, da bi ledeni kristali prodrli do njenega stebla in cveta. Prav to ji tudi omogoča, da začne rasti še pod snegom. Ko jo obsijejo prvi sončni žarki, se razcveti v prelep vijoličast cvet, a ta se ponoči zapre. Tretja faza cvetenja je, ko iz zemlje požene do 40 centimetrov visoko kosmato steblo. "Obstaja več vrst kosmatincev. Kot velikonočnica je pri nas imenovana vrsta Pulsatilla grandis. Gorski kosmatinec, Pulsatilla montana, je manj pogost, nepoznavalec pa bi zaradi drugačne barve cvetja v naravi na prvi pogled nekoliko teže prepoznal alpskega, belega in rumenega kosmatinca. Zanesljivo najtemnejše, vijolično škrlatne kimaste cvetove pa ima navadni kosmatinec, Pulsatilla nigricans, ki je za mnoge posebno zanimiva vrtna rastlina."

Velikonočnica in kosmatinec sta imeni v slovenščini, zasidrani kot poimenovanje za rastlinski rod, ki je v naši flori zastopan s petimi vrstami, kar je številčno približno šestina vseh znanih vrst, poudari Golob. Vse rastejo izključno po deželah severne poloble, vse od Manitobe do altajskih višavij in Koreje v Aziji. Žlahtnitelj, ki ima mednarodno priznanih 22 sort perunik in osem sort maslenic, nadarjen tudi za tuje jezike, pove, da ima rastlina v angleščini celo kopico ljudskih imen v zvezi z veliko nočjo, ponekod rastlini rečejo tudi prerijski krokus. Bavarci ji rečejo Osterglocke, torej velikonočni zvon, Lužiški Srbi jo imenujejo bimbavka, kar bi lahko bila posledica zvončaste oblike in kimajoče usločenosti cvetov. "Morda je od tod tudi uradno nemško ime za rastlino, Kuhschelle, kar bi lahko prevedli kot kravji kraguljčki. Ker so mladi listni zametki, cvetni popki in pozneje tudi soplodja nakosmateni, si ni težko razlagati, zakaj jim pri nas mnogi rečejo kosmatinci."

Pri nas je vrsta kosmatinca Pulsatilla grandis resda simbol rastlinstva na Boču, tam ima tudi kamnito skulpturo stiliziranega cveta. Druge v Sloveniji samonikle vrste še nemoteno cvetijo na nekaterih na srečo manj dostopnih in manj znanih mestih. Med naravnimi mutacijami je tudi belocvetni različek, kot vrsta pa je opredeljen navadni kosmatinec Pulsatilla nigricans, ki ima majhno temno škrlatno cvetje. Kar živo rdeče cvetove ima v Španiji in Franciji rastoča vrsta Pulsatilla rubra, podvrsta našega alpskega kosmatinca pa je celo rumena. Iz teh in še nekaterih drugih so nastali številni vrtni različki z običajno precej velikimi kimastimi cvetovi ne le v modrih in vijoličnih odtenkih, temveč tudi čisto bele, rožnate ali rdeče barve.

Vse velikonočnice so rastline step, suhih in sončnih travnikov. "Takšno okolje jim ponudimo tudi v domačem vrtu, kjer moramo po potrebi poskrbeti za prisotnost apna v tleh. V domačih razmerah je zelo uspešno razmnoževanje s setvijo, a uporabiti moramo sveže, še ne presušeno seme. Nikakor se ne lotevajmo ropanja v naravi, saj vrtnarji vsako pomlad poskrbijo za primerno ponudbo gojenih rastlin." Izidor Golob jih ima tudi letos doma v različnih odtenkih.