Poceni in z malo truda do novih trajnic

Večkrat slišim, da urejen vrt stane celo premoženje. Nekatere stvari in posegi so res dragi, a na drugi strani mnogo lahko postorimo sami in pridemo do rezultatov tudi na zelo ugoden način. Setev rastlin je vsekakor ena od najcenejših možnosti za pridobivanje novih rastlin in tudi med zelnatimi trajnicami je nekaj takih, ki jih zlahka razmnožimo s semeni.

Če smo vajeni spomladi na hitro posejati kakšno enoletnico za hitro obarvanje vrta ali rezano cvetje, pa se nam kaj drugega po navadi zdi že preveč. Tako večina ni nikoli poskusila s setvijo trajnic, ki resda navadno potrebujejo nekaj več časa, da se razvijejo do cvetoče oziroma odrasle rastline, a to obdobje vsekakor ni tako dolgo, da se ne bi splačalo vložiti malce truda in potrpljenja.

Čeprav je kar nekaj vrst takih, da bi jih zlahka posejali neposredno na gredo in bi uspešno vzklile in nadaljevale rast, se pri trajnicah vseeno raje odločimo za setve v setvene platoje ali lončke. Če ne drugega, imamo tam večji nadzor nad vlago in pa verjetnost, da bodo mlade rastlinice pojedli polži, je precej zmanjšana.

Kako jih vzgojiti

Lončke ali druge posodice napolnimo s kakovostnim substratom za setev, ki ga lahko kupimo ali pripravimo sami. Pomembno je, da je substrat zračen, da se mlade rastlinice ne bi utapljale v obilici zastajajoče vode in odmirale tudi zaradi pomanjkanja zraka. Na poravnano površino kar iz semenske vrečice ali zavihanega papirja z blagim stresanjem spuščamo seme in ga čim bolj enakomerno razporedimo po površini substrata. Koristno je, če površino in semena prekrijemo s tankim slojem zelo finega peska.

Pri tem upoštevamo navodila na semenski vrečici oziroma poiščemo podatke za posamezno vrsto na internetu ali v knjigi, saj nekatera semena kalijo na svetlobi, druga v temi - slednja tako pokrijemo bolj na debelo.

Pri zalivanju bodimo pozorni, saj bi z močnim curkom iz zalivalke premešali substrat s semenom in tako bi del semen ostal pregloboko oziroma bi se naša natančna razporeditev uničila in bi dobili goste skupine sejancev, ki bi jih težko razsajali. Raje večkrat popršimo s pršilko za vodo ali lončke postavimo v podstavek z vodo, da se napijejo od spodaj. Za boljše ohranjanje vlage na površju substrata je dobro lončke pokriti s prozorno folijo in jo nekoliko preluknjati, da bo zrak vseeno krožil.

Na svetlo z njimi

Tako, naredili smo vse potrebno, le še primerno mesto za gojenje moramo poiskati. Ker bodo mlade rastline zelo občutljive za svetlobo - potrebujejo je veliko -, jim priskrbimo zelo svetel prostor, ki pa ni na direktnem soncu. Včasih je primerno mesto na vzhodni ali celo severni strani zgradbe, kjer je sicer svetlo, neposrednih sončnih žarkov pa je malo. Prav tako ni primerno, da je lokacija osvetljena izrazito samo iz ene smeri, ker se bodo sejanci obračali proti svetlobi in pretegnili, to pa jih oslabi.

Kalitev

Vsaka rastlinska vrsta ima svoj čas kalitve, zato lahko pri nekaterih pričakujemo prve poganjke po nekaj dneh, pri drugih po nekaj tednih, ekstremne pa so take, ki jim tudi eno leto ni dovolj, a teh se bomo verjetno izognili na veliko oziroma bomo vseeno raje dali kašen evro več in jih kupili v obliki sadik.

Ko rastlinicam zrastejo prvi pravi listi, so navadno že primerne za presajanje. Idealno je, če posamezno rastlino prepikiramo v poseben lonček, kjer razvije koreninski sistem. Ko na spodnji strani lončka skozi luknje vidimo že nekaj korenin, je to običajno znak, da je čas za sajenje na prosto oziroma v gredico.

Pomembna je tudi oskrba po sajenju na končno mesto. Če se to opravi poleti, je treba biti še toliko bolj pazljiv pri zalivanju in tako rastlinico obiskovati z zalivalko redno vsaj kakšne tri tedne. Prav tako pazimo na polže, saj nam še vedno lahko majhne rastline močno poškodujejo. Če smo vse postorili, kot je napisano, lahko s ščepcem sreče sami pridemo do novih cvetočih gredic.

Presajanje

Nekatere vrste so nagnjene k temu, da se rade same zasejejo in v njim ugodnih razmerah na vrtu hitro ustvarijo cele zaplate mladih rastlinic, včasih je teh že preveč in jih lahko dojemamo kot plevel. Če bi radi kakšno tako rastlino še na drugem delu vrta, počakamo, da mlade rastlinice dobijo prve prave liste, nato pa jih previdno izkopljemo s celotnim koreninskim sistemom, presadimo na novo lokacijo in zalivamo do točke, ko so vraščene in skrbijo same zase.

A na tem mestu moram opozoriti na nekatere rastline, kot so možine, določeni telohi, številne kobulnice in lučniki. Vse te imajo zelo globok koreninski sistem ali eno glavno korenino. Če čakamo predolgo, bomo močno poškodovali korenine in bo lahko uspeh presajanja zelo majhen.