Vino lahko dopolni hrano na več načinov. Tudi kot začimba, ki oplemeniti okus, teksturo, videz ...

Malodane smrtni greh

Predvsem zaradi manjšega prometa v gostinskih lokalih imamo pri nas kar precej tržnih viškov vina. Ljubiteljem plemenite kapljice od bridkosti srce poka ob podatku, da se jih vse več večjih vinskih kleti odloči ob kar preveč darežljivi državni spodbudi poceni prodati za destilacijo.

Pa ne za tisto najplemenitejšo, katere končni produkt je po mnogih letih dozorevanja v sodih in skrbne nege žlahtna žganjica, imenovana vinjak, cognac, armagnac ..., niti za malce manj prestižno, iz katere precej hitreje izide grappa, eau de vie, lozovača ali kaj podobnega, ampak za brezdušni špirit brez barve, vonja, okusa in arome, primeren le za industrijsko rabo, gorivo, dezinfekcijo ... No, saj teoretično je uporaben tudi za žgane pijače in likerje z uradno oznako domači, domača, domače, ki pa naj nas ne zavede! To so namreč umetni zvarki, ki nimajo prav nobene zveze s tradicionalnimi, zares pristno domačimi izdelki in pridelki.

Malenkost manj slaba novica pri tem je, da gredo na ta način tako rekoč v nič predvsem manj kvalitetna namizna vina (ki pa bi jih lahko predelali tudi v kar spodoben kis ali kaj drugega užitnega), kakovostna in vrhunska pa vendarle ne. Pa ne toliko zato, ker bi to bil nepopisno gnusen zločin nad kulinaričnim, enološkim in nasploh gastronomskim užitkom naklonjenim delom človeštva, ampak ker se preprosto ne bi izplačalo.

Ko maligani izpuhtijo

Kultivirano pitje seveda ni požrešno, razuzdano, že kar perverzno nalivanje z enormnimi količinami, ne glede na kakovost (preveč "poduhovljenemu" pijancu je po nekaj kozarcih tako ali tako že popolnoma vseeno, kaj zliva vase - da le "zadene"), ampak zmerno in priložnosti ter drugim okoliščinam primerno konzumiranje izbrane dobre kapljice, po možnosti ob ujemajoči se hrani.

Ta pa je lahko še boljša kot sicer, če uporabimo ustrezno vino tudi kot sestavino pri njeni pripravi. Brez skrbi, take jedi lahko v veliki večini primerov jedo tudi otroci in antialkoholiki, saj alkohol v procesu priprave izgine. Ima namreč precej nižje vrelišče od vode, ki sestavlja največji del večine živil, zato med termično obdelavo preprosto izpari. Okusi, arome, minerali, barvila in še kaj pa ostanejo in se povežejo z drugimi živili v skladno nadgradnjo.

Mehča, dopolnjuje, zaokroža

Sestavine vina pomagajo mehčati živila (še posebno tista, ki so zadolžena za mesene užitke), jih rahljati (na primer testo - sploh krhko, a tudi kvašeno, za cvrtje ...), razpršiti maščobne komponente (te so nosilci večine aromatičnih snovi), zaokrožiti okuse in harmonično povezati kulinarično kreacijo v višjo celoto.

Za pripravo jedi praviloma izberemo vino, ki bi se tudi sicer podalo h glavni sestavini ali kombinaciji poglavitnih sestavin. Ni nujno, da je vino, ki ga uporabimo pri kuhi (sploh če ga dodamo bolj na začetku priprave ali zgolj kot manj pomembno komponento) tako vrhunsko kot tisto, ki ga bomo ponudili kot spremljavo. A kake neužitne "čmige", ki ni primerna za samostojno pitje, se v vsakem primeru izognimo, da jedi slučajno ne bi pokvarili namesto izboljšali.

Vino je dobrodošla sestavina marinad, glazur ..., tekočina za zalivanje jedi, le redko pa kar glavna sestavina. No, v tem izjemnem primeru moramo vendarle revidirati eno od prejšnjih trditev: take jedi (med najbolj priljubljenimi je vinski šodo, v močnejši italijanski izpeljanki znan kot zabaglione ...) za otroke in zaprisežene abstinente vendarle niso primerne. Povprečnim mladoletnim osebam v najstniškem obdobju bi sicer utegnile biti celo zelo všeč, a so zanje zakonsko prepovedane.