Zaradi napredka znanosti je po četrt stoletja izvedela, kdo je hčerin morilec

Napredek znanosti je prispeval k razrešitvi še enega dalj časa nerešenega zločina. Sorodniki Nacole Smith, temnopolte deklice, ki je bila umorjena leta 1995, so končno izvedeli, kdo je umoril tedaj 14 let staro dekle. A pravici ne bo zadoščeno, saj je osumljenec avgusta lani umrl.

Zgodilo se je na severovzhodnem delu Atlante, prestolnice ameriške zvezne države Georgia. Bilo je 7. junija 1995, ko se je 14-letna Nacole Smith zjutraj s sestro odpravila v šolo. Med hojo pa se je deklica nenadoma spomnila, da je pozabila nalogo, ki bi jo tega dne morala oddati v šoli. Sestra je nadaljevala pot, Nacole pa se je obrnila in šla nazaj. Ker se ji je mudilo, je ubrala priljubljeno bližnjico skozi gozd. In tam se je njeno življenje končalo. Kot se je kasneje ugotovilo, je dekle v gozdu moški brutalno posilil, nato pa potegnil pištolo in jo dvakrat ustrelil v obraz.

Varnostniki, ki so bili zaposleni v eni od bližnjih stavb, so zaslišali strela. Stekli so proti zvoku in v gozdu našli ležati dekle. Kdo je, so hitro ugotovili, saj so pregledali stvari v njeni torbi in na zvezkih je bilo zapisano dekličino ime. Nacolina mati, Acquanellia Smith, je hčer identificirala v pogrebnem zavodu. Novinarjem je povedala, da je, ko je pogledala Nacole v obraz, videla, da je najstnica jokala, saj so bile na obrazu še zmeraj vidne posušene solze. Acquanellia je kasneje povedala tudi, da je sama slišala strela, saj Nacole Smith ni bila daleč od doma, ko je bila umorjena. A mati si niti v najhujši grozi ne bi mislila, da je zaradi teh strelov umrla njena hči.

Preiskovalci so posiljevalca in morilca iskali vsa ta leta, a zločin je do nedavnega ostal nerešen. Na kraju zločina in na truplu dekleta so našli tudi DNK moškega, zadetkov v bazi podatkov pa niso našli.

Isti DNK morilca odkrit po posilstvu

Po smrti Smithove je policija v Atlanti intervjuvala na stotine ljudi in vzela vzorce krvi najmanj 50 ljudem. A brez uspeha. Vse bolj se je zdelo, da umor najstnice ne bo nikoli razrešen. Leta 2002 pa se je detektiv Vince Velazquez odločil, da bo znova odprl primer zločina nad deklico in pregledal vse dokaze. Leta 2004 se je zdelo, da bodo morilcu le prišli na sled. Takrat je bila v East Pointu v Georgii, ki je od Atlante oddaljen le slabe četrt ure vožnje, posiljena 13-letna Betty Brown. Vzorec DNK moškega, ki je posilil Brownovo, je bil identičen tistemu, ki so ga našli ob zločinu nad Smithovo. Torej morilec po smrti Smithove ni počival, nekaj let kasneje je znova nasilno napadel deklico, a tej je napad uspelo preživeti. Deklica je preiskovalcem napadalca dobro opisala. A kdo je bil in komu pripada pridobljeni DNK-vzorec, je ostala še leta skrivnost.

Detektiv Velazquez, ki je pri primeru delal neumorno, a brez pravega uspeha, se je leta 2017 upokojil, primer je prevzel detektiv z oddelka za nerešene umore Scott Demeester, ki je tesno sodeloval s forenzičnim laboratorijem preiskovalnega urada Georgie, da bi našel ujemanje. In po dobrem četrt stoletju preiskovanja so s pomočjo najnovejše tehnologije, tako imenovanega genealoškega DNK-testa, zaradi katerega so v zadnjih letih preiskali že več zločinov, o katerih so mislili, da ne bodo nikoli preiskani, ugotovili, kdo je posiljevalec in morilec. Gre za preiskavo, pri kateri z vzorci sorodnikov pridejo do lastnika DNK-profila.

Demeester je dejal, da je s pomočjo zunanje genealogije in baz podatkov o prednikih trajalo približno tri leta, da so prišli do osumljenca. Preiskovalci so iz dokazov pridobili vzorec njegovega DNK in ga poslali na testiranje. Preboj v primeru je končno nastal prejšnji mesec, ko je policija v Atlanti prejela sporočilo, da je forenzičnemu laboratoriju preiskovalnega urada Georgie uspelo uskladiti njegov profil DNK s profilom, pridobljenim v primerih Smith in Brown. Tik pred božičem so bili obveščeni, da se DNK iz obeh napadov ujema z DNK moškega, ki je umrl v bolnišnici. DNK, najden na kraju umora Smithove in posilstva Brownove, je pripadal 49-letnemu Kelvinu Arnoldu. Družini obeh deklet sta tako izvedeli, kdo je napadel obe najstnici in eno celo umoril, a hkrati sta izvedeli tudi, da pravici ne bo nikoli zadoščeno. Arnold je umrl 29. avgusta lani. Nazadnje je bil v hospicu v okrožju Fulton v Georgii zaradi odpovedi ledvic in jeter.

Brez odgovorov na številna vprašanja

"Danes je zame grenak trenutek," je dejala Acquenellia Smith na tiskovni konferenci prve dni letošnjega leta. "Nisem si predstavljala, da bo človek, ki je umoril mojo hčer, umrl, preden bi mu zastavila vprašanja. Imela sem toliko vprašanj, ki mu jih zdaj ne morem zastaviti, in nanje ne bom nikoli dobila odgovorov. Ves čas sem si želela, da bi morilca našli, zdaj vsaj to vem, kdo je bil. Z bolečino, da še vedno ne vem, zakaj prav Nacole, pa bom morala živeti do smrti," je dejala. "Če ste že kdaj hoteli videti primer, v katerega je policija vložila nadčloveške napore, je to ta primer. Ta primer nikoli ni zares zastal," je ob razkritju dejal upokojeni detektiv Velazquez.

Betty Brown je na novinarska vprašanja odgovorila, da je zadovoljna, ker ve, kdo je stal za napadom nanjo, a je hkrati razočarana, ker se ni mogla soočiti z moškim, ki jo je spolno napadel pred skoraj dvema desetletjema. "Nisem zadovoljna, da je preteklo toliko časa, preden se je ugotovilo, kdo je storilec, a sem vesela, da se je le ugotovilo in da ta moški ne more nikomur več narediti kaj tako hudega, kot je Nacole ali meni," je še povedala Brownova. "To je bil del mojega življenja, ki sem ga nekaj časa skrivala, ker nisem hotela več živeti v tej bolečini," je dodala. "Zdaj so v meni nasprotujoča si čustva. Po eni strani se želim dvigniti nad vse to in si ne dovoliti, da me to obvladuje, po drugi strani pa si želim, da trpi njegova družina, saj njega ni tukaj, da bi trpel. Želim, da začutijo bolečino, ki jo moja družina čuti že leta," so bile besede Betty Brown.

"Obstaja nešteto škatel s podatki, poročili in dokazi, ki so bili analizirani v tem primeru," je dejal poveljnik umora Ralph Woolfolk, potem ko je oznanil osumljenca in pohvalil prizadevanja preiskovalcev pri reševanju primera. Preiskovalci so povedali, da osumljenca niso mogli povezati z nobenim drugim zločinom in da ni imel kazenske evidence. Kdo je osumljenec, najprej niso objavili, kasneje pa so novinarjem potrdili, da je to Kelvin Arnold. Ob tem so dejali vsem žrtvam in svojcem žrtev nerešenih zločinov, naj ne obupajo, saj je prav ta primer dokaz, da nikoli ni prepozno, da se storilcem stopi na prste.