Andreja Kutin
A covid se kljub vsemu iz zveri počasi levi v nekaj manj pošastnega in grozečega, čeprav nadležnega in obstojnega. Tokrat ne slavimo zmage, toliko smo se že naučili, ampak si oddihujemo bolj skromno. Verjetno spet prezgodaj, sploh ker še nismo blizu precepljenosti, ki naj bi zagotavljala kolektivno imunost, smo pa zelo blizu strašljivo visoke stopnje kolektivne ignorance. Ta se širi tudi junija, saj se zdi, da je odporna proti vremenskim vplivom, še poseben zagon pa je dobila z napovedjo možnosti cepljenja mladostnikov. Polresnice in neresnice o cepljenju so znova preplavile internetno vesolje in pri tem je še najbolj nenavadno čudaško mešanje in prilagajanje tudi čisto resnih podatkov v nekako kepo za strašenje ljudstva. Ja, res je, farmacevtska industrija ni zbor angelcev, ki delajo le v dobro človeštva, motivi so seveda v zaslužkih in skozi zgodovino je bilo veliko primerov in odškodninskih tožb, ki so dokazale njihovo zelo zmotno ravnanje. Ampak da bi zaradi tega zavrnili vse rešitve, ki nam jih zagotavlja? Se predali naravni imunosti? Ne, hvala.
Sploh ker kljub junijskemu oddihu zadeve še zdaleč ni konec. Nenavadna opozorila prihajajo s Sejšelov. Imajo dobro precepljenost prebivalstva, kljub temu pa število okužb narašča, a ker gre za eksotično državo s šibkimi logističnimi verigami dostave cepiv, povrhu pa so cepili s prav tako eksotičnim kitajskim Sinopharmom, alarmi ne zvonijo prav glasno. A težava je v tem, da ista indijska varianta povzroča dvig okužb tudi v precepljeni Veliki Britaniji, sicer precej lokalno omejeno, a vendarle. Velika Britanija je - kako ironično - ves čas epidemije dejansko nekakšen svetilnik Evropi. Običajno je redosledu dogodkov na Otoku sledil razvoj covid epidemije v preostali Evropi. Letala naj bodo torej raje opomin, da epidemije ni konec, ko tako reče politika, ampak naj raje to pove stroka. In obenem naj bodo opozorilo, da seveda naj poletje služi sproščenemu napajanju baterij in pridobivanju vitamina D, saj ga po zaprtem letu še kako potrebujemo. A nikakor ne gre pozabiti priprav na morebitni novi val, ki lahko v najslabšem primeru naplavi kako novo različico virusa, ki se bo bolje ogibala cepivom kot sedanje. Kajti kot nas je naučila pandemija, smo v globalni vasi še kako zvezani z vsemi konci sveta, in če bomo pustili dovolj kotišč virusa, še ne bomo kmalu normalizirali zadev. Pri tem sploh ne gre za nerazvita zakotja, ampak je dobra valilnica novih variant prav Evropa s svojimi šepajočimi nabavami cepiv, skeptičnim prebivalstvom in počasnimi cepilnimi programi. V naravi virusa je, da se prilagaja situaciji tako, da preživi bolje. Upam le, da ni v naravi človeka, da neha misliti bolje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
