Prehod za pešce omogoča bolj varen prehod preko ceste. Pešci sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu, prihajajoči zimski meseci pa so do njih še najmanj prizanesljivi. Jeseni in pozimi so dnevi krajši, vidljivost je slabša, ceste pa lahko spolzke. Ob tem je prečkanje prometne ceste eden najbolj nevarnih manevrov, kar jih mora pešec opraviti. Strokovnjaki za prometno ureditev zato marsikje poseben poudarek namenjajo ureditvi prehoda za pešce - zebre, ki je letos praznovala 75 let. Poimenovanje zebra naj bi bil prvi uporabil britanski premier James Callaghan leta 1948. Ta je takrat obiskal lokalni laboratorij za raziskave prometa in cest, kjer so razvijali nove zamisli za varno prečkanje ceste. Ker ga je predlog belih črt na temni asfaltni podlagi spominjal na zebro, je prehod za pešce v hipu dobil novo ime. Callaghan je čez ulice in ceste v Londonu ukazal narisati široke bele trakove in jih poimenoval prehodi za pešce.
V Mariboru imamo klavirski prehod za pešce.
Od ploščatih do tridimenzionalnih
V Nemčiji, denimo, so prve bele črte na cesti, na kateri so se pogosto dogajale nesreče, narisali leta 1952; leto pozneje so cestne označbe zapisali v prometne predpise, imenovali so jih "veriga z debelimi črtami". Je pa v nemških medijih mogoče najti drugačno razlago za izvor poimenovanja zebra, ki ni povezana s podobnostjo z afriško živaljo. Leta 1954 je policija v Hamburgu skupaj z lokalnim časopisom izvedla kampanjo "Zebra", s katero so želeli voznike opozoriti, da morajo pred prehodom dejansko ustaviti avtomobil. Zebra je pri tem okrajšava za "znak posebno obzirnega voznika" ali po nemško "Zeichen Eines Besonders Rücksichtsvollen Autofahrers". Šele leta 1964 so v Nemčiji sprejeli določilo, da imajo pešci na zebri prednost, dotlej je bilo veliko ljudi na prehodih za pešce povoženih.
Tehnološki razvoj pa počasi spreminja tudi videz prepoznavne zebre. Ponekod so na cestišče začrtali tridimenzionalne prehode, imamo jih tudi v Sloveniji, ki naj bi prinesli še večjo varnost. Zaradi 3D-učinka so s perspektive voznika takšni prehodi videti kot fizične ovire na cestišču, zato vozi počasneje in previdneje. V San Franciscu lahko na ulici Castro najdemo mavrični prehod, v Zürichu je zebra rumena in predstavlja ocvrt krompirček, v Detroitu so na tla narisali vzorec kock, v Santiagu v Čilu pa se pešci sprehajajo čez ribe.
V Mariboru imamo že dobro leto dni klavirski prehod za pešce, ki je zarisan pri Konservatoriju za glasbo in balet na Mladinski ulici. V tujini pa gredo še korak dlje. V Londonu so testirali zebre, ki jih upravlja umetna inteligenca in se na cestišču prikažejo samo takrat, ko jih pešci potrebujejo. Kadar v bližini ni nobenega pešca, prehod za pešce na ulici sploh ni viden. Zamisel je, da se v odsotnosti pešcev poveča pretočnost prometa, ko se zbere večje število ljudi, pa se zebra pojavi in celo po širini prilagodi večji skupini.
Najbolj znameniti prehod za pešce
The Beatles so 26. septembra 1969 izdali svoj enajsti studijski album Abbey Road, ki velja za enega najboljših te glasbene skupine. Fotografija za naslovnico je nastala 8. avgusta tega leta pred londonskim studiem EMI na Abbey Roadu. John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr so se ob 11.35 sprehodili čez prehod za pešce in tako je nastala ikonična fotografija, ki jo je posnel škotski fotograf Iain Macmillan. Sredi prehoda je stopil na lestev in šestkrat pritisnil na sprožilec.
Zakaj je četverica izbrala to uro za sprehod čez zebro? Želeli naj bi se bili izogniti oboževalcem, ki so jih pričakovali okoli poldneva. Deset minut so hodili z ene strani ceste na drugo, naslovnica albuma pa je postala peta v seriji, to je tista, pri kateri se glasbeniki gibljejo proč od glasbenega studia. Milijoni ljudi so do danes romali na to križišče, da bi se fotografirali in se poklonili glasbeni skupini. Pet desetletij po tem dogodku se je na prehodu za pešce zbralo več sto oboževalcev.
Najbolj prometni prehod za pešce
Za križišče, čez katero se preko prehoda za pešce v enem dnevu sprehodi največ ljudi, velja Shibuya v Tokiu. Čez najbolj obremenjeni prehod za pešce, ki ima hkrati tudi najdaljšo zebro na svetu (po diagonali meri 36 metrov), gre v samo enem intervalu (dveh minut) več kot 3000 parov nog, ki se gibljejo v vse smeri. Ko so leta 2014 merili frekvenco, so ugotovili, da v 24 urah prehod za pešce prečka četrt milijona ljudi med tednom in do 390 tisoč čez vikend. Drugi viri navajajo celo višje številke, do 500 tisoč ljudi dnevno. Ko se prižge zelena luč za pešce, ti v hipu preplavijo križišče, ki je obdano z gromozanskimi reklamnimi panoji. Prav zaradi tako frekventne lokacije, ki je kakopak zanimiva za oglaševalce. Križišče Shibuya po gneči marsikdo primerja s Times Squarom v New Yorku in Piccadilly Circusom v Londonu.
Križišče Shibuya smo lahko videli že v ogromno filmih, med drugim v Izgubljeno s prevodom, Hitri in drzni: Tokio Drift, Alice in Borderland ali Nevidno zlo: Drugi svet. Zanimivo je tudi, da se gneča na prehodu za pešce ponoči in zgodaj zjutraj prav nič ne zmanjša v primerjavi s sredino dneva. A večji zastoji v prometu na tem mestu praviloma ne nastajajo.