Bi imeli državni svet?

Rok Kajzer Rok Kajzer
26.10.2019 07:04

Prepričani smo, da so pobudniki, ki so si zamislili, da bi bilo prav drugi dom parlamenta preseliti iz prestolnice v Maribor, imeli dober namen.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klara Širovnik

Verjamemo tudi, da njihov namen ni bila le selitev državnega sveta v drugo največje mesto, ampak sočasno opozoriti na vse hujšo centralizacijo v domovini. Žal pa bo v zavesti tistih, ki so registrirali to pomembno pobudo, odzvanjal le državni svet, to slepo črevo naše demokracije. In to z razlogom. Državni svet je zadnje, kar bi si kdo, ki ima to mesto rad, želel imeti v svojih nedrjih, sploh pa v Rotovžu, kot je ena izmed idej, ki so se valjale te dni. Tehtnih razlogov za to, da si tega organa v Mariboru ne bi želeli, je seveda veliko.
Prvič. Naj izjeme oprostijo, ampak tudi državni svet je zadela zelo razširjena bolezen, ki jo imenujemo huda politična kontaminacija v kombinaciji z negativno kadrovsko selekcijo. Svet je danes organ za drugo, tretjo in četrto (politično) ligo in prepričani smo, da ta trenutek ne znate našteti niti treh njegovih članov. No, razen Franca Kanglerja, a je že to dejstvo dovolj žalostno. Kot je žalostno, da ta organ, ki je navsezadnje del državnega sistema, vodi človek profila Alojza Kovšce, čigar javni zapisi in odzivi, predvsem na twitterju, nikakor ne pritičejo funkciji, ki jo zaseda.
Drugič. Državni svet že dolgo ni več zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ampak večinoma le še strankarskopolitičnih. Slednje opredelitve ne ustavna ne zakonska materija ne poznata, ampak, kot rečeno, državni svet je že dolgo podaljšek političnih strank in njihovih interesov in le še en njihov peskovnik.
Tretjič. Izvolitev v ta organ je večinoma plod politične kuhinje in trgovanj. Volivci vpliva na to, kdo sedi v njem, nimajo. Nobenega. Vse to je v nasprotju s tistim, kar so si očetje in matere ustave zamišljali. Svet so videli kot korektivni organ, ki bo popravljal (politične) napake "spodnjega doma", državnega zbora, in v katerem bodo lahko svoje interese in poglede izražali tisti, ki jih v zboru redkeje slišimo - delojemalce, kmete, obrtnike, tiste, ki so v negospodarskih dejavnostih, ali pa glasove iz lokalnega okolja. Danes je državni svet strankarski organ, kamor si ob igricah z elektorji poslan, ne da bi te kdo v resnici izvolil.
Četrtič. Prav zaradi načina izvolitve in dejstva, da je postal izpostava strank, ima državni svet bistveno preveč pristojnosti. Naj naštejemo le (odložilni) veto in zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave. Glede na to, da nimajo nobenega mandata ljudstva, ki ima - menda - oblast v tej državi, so te pristojnosti bistveno prevelike. In (pre)večkrat tudi zlorabljene.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta