"Govoriti, da smo se Slovenci nenehno osvobajali s peresom, ni točno," je pribil in spomnil na partizanski boj med drugo svetovno vojno pa na Teritorialno obrambo in osamosvojitveno vojno. "Temu izročilu in naslednici prejšnjih vojska smo dolžni spoštovanje in ustrezno skrb."
Toda žal se utegne zgoditi, da bo prav premier Šarec – ne po lastni krivdi – grobar Slovenske vojske, saj postaja očitno, da njegova vlada v najbolj kritičnem obdobju za vojsko ne bo zmogla prav nobenih sistemskih ukrepov na področju pridobivanja kadrov in začeti že neštetokrat odloženih nabav potrebne opreme za izgradnjo vojaških zmogljivosti, ki naj bi tvorile hrbtenico obrambnih struktur. Vojska je ta hip na poti propada, kajti vojska brez opreme in – ključno – brez vojakov pač ni več vojska. Že res, da ji je pot v propad najbolj tlakovala kriza, toda po obratu gospodarskega cikla ni nobena vlada pokazala dovolj naporov, da bi v obrambi obrnila zadeve na bolje. Resda je začela Cerarjeva vlada po letih padanja zviševati obrambne izdatke in da Šarčeva ekipa pozitivni trend nadaljuje, a na področju izgradnje osrednjih zmogljivosti se ni zgodilo nič omembe vrednega od propada s korupcijo umazanega posla s finsko Patrio.
Vojska je globoko v težavah že vsaj od leta 2014, ko je vrhovni poveljnik Pahor izjavil, da je "na najnižji ravni možnosti delovanja". Zadnja tri leta je ocenjena z nezadostno oceno. Si lahko predstavljamo učenca, ki več let zapored ne konča razreda vsaj z zadostnim uspehom? Le slovenska politika pušča svoj glavni obrambni steber vrsto let v "nezadostni pripravljenosti za delovanje v kriznih razmerah", kar pove veliko o slovenskem odnosu do priborjene suverenosti in neodvisnosti, na kar je Šarec opozarjal v prvem intervjuju.
Za Slovensko vojsko bosta v naslednjih letih bržkone usodni dve težavi: kadrovska podhranjenost in nezadostna opremljenost. Z nobenim od teh izzivov se vlada ne spopada dovolj odločno. Obrambni minister je ta teden napovedal znižanje kadrovskih normativov na raven primerljivih držav, ker "optimalnega števila pripadnikov ne bomo dosegli". To prostodušno priznanje je naravnost šokantno in nakazuje, da je Šarčeva vlada malodane vrgla puško v koruzo. Namesto iskanja sistemskih rešitev za popolnjevanje vojaških vrst bo očitno privolila v zniževanje kadrovskih normativov v strateških dokumentih, zato da bodo vrste formalno popolnjene, in še naprej vztrajala pri benigni promociji vojaškega poklica.
Zelo verjetno je, da bosta zadnji žebelj v krsto Slovenski vojski zabila Marjan Šarec, premier s posluhom za obrambne strukture, in izkušeni dvakratni obrambni minister Karl Erjavec
