/ PETEK, 14. DECEMBER
Še dobro, da ni petek, 13., saj bi bil v tem primeru za vse moje nenavadne dogodke na današnji dan kriv datum. Pokliče me sodelavec, da je imel prometno nesrečo, ko se je nasproti vozeče vozilo zaletelo v naš službeni kombi. K sreči nobeden od udeležencev ni bil poškodovan, le naš kombi ni več v voznem stanju. No, lahko bi rekla: sreča v nesreči, saj je škoda, ki je nastala pri nezgodi, le na pločevini. Sodelavec je bil kljub vsemu precej prestrašen, zato sem mu svetovala, naj gre domov, si spočije in po potrebi obišče zdravnika.
Komaj rešim stvari v službi - od klicanja asistence za odvoz kombija, prijave nesreče na delovnem mestu, organiziranja nemotenega dela v nadaljevanju -, me kliče mama, da je oče padel po stopnicah. Po odhodu iz službe se ustavim pri starših. Oče je imel presekano arkado na levi strani glave. Velja za zelo žilavega človeka, zato ni bilo nič nenavadnega, da si je kar sam očistil rano in jo prekril z gazo. Seveda to ni bilo povsem v redu, saj je bila rana precej velika, zato sem vztrajala, da gre k zdravniku. Mogoče ne bi bila tako vztrajna, če oče ne bi imel jutri nastopa s svojimi lovskimi rogisti ob izdaji njihove prve zgoščenke.
Končno pridem do dnevne sobe in svojega kavča. Nekajkrat globoko vdihnem in se povsem sprostim. Mir in tišino prekine mož, ki je prišel iz službe. No, on pa ima povsem druge stvari v glavi, bliža se njegovih 50 let.
/ SOBOTA, 15. DECEMBER
Zjutraj z možem pijeva kavico in se pogovarjava o zabavi ob njegovem abrahamu. Najprej je bila tema frizura za njegov praznik. Pa ne moja, pač pa - njegova. S pomočjo svojega pametnega telefona mi pokaže nekaj predlogov svoje nove frizure. Nekaj časa si z vseh strani ogledujem vse tiste modne moške frizure in si poskušam predstavljati, kako bi kakšen od teh predlogov deloval na njegovi glavi. Po premisleku, da ga ne bi prizadela, vseeno rečem: "Dragi moj mož, saj nimaš tako gostih las, da bi lahko imel takšno frizuro," Ne vem, ali ga daje tretja puberteta, ampak las res nima veliko in ne vem, kako je prišel na idejo, da bi mu lahko frizer naredil podobno frizuro, kot jo ima Kemal. Končno najde za svojo glavo in gostoto las primerno frizuro in s tem sva zaključila.
Zvečer se odpraviva še na koncert lovskih rogistov, katerih ustanovitelj je prav moj oče in pod njegovim vodstvom tudi ves čas delujejo. Koncert je bil namenjen predstavitvi njihove prve zgoščenke. In tako kot je ponosen moj oče, sem nanj ponosna tudi sama. Največje navdušenje smo v dvorani pokazali, ko so igrali tri skladbe, ki jih je sam napisal. Moj oče se z dušo in telesom prepusti glasbi, mi, ki nam je dano, da ga lahko poslušamo, se mu za to zahvalimo z močnim aplavzom in prijaznim nasmehom na obrazu. Mimika obraza pogosto pove več kot tisoč besed.
