/ PETEK, 18. avgust
"Živimo v vzporednem svetu." Moje jutro preveva ta misel, ki mi jo je zapisala Petra Lesjak Tušek, ko sva se pogovarjali, če bo sploh lahko prišla na festival in moderirala dogodek z avtorjem Odprtega pisma Evropi. Včeraj smo imeli namreč tiskovno konferenco za festival, ki je bila odlično obiskana in smo jo tri govorke krasno izpeljale v idiličnem in s soncem obsijanem Muzikafeju na Ptuju. Na drugi strani pa so kraji v Sloveniji, kjer si ljudje še niso in si še dolgo ne bodo opomogli po pretresljivih ujmah in njihovih katastrofalnih posledicah. Tudi moji sorodniki v Mežici. Še vedno brez pitne vode, brez plina, brez mostov z reko, ki se začenja obnašati, kot da ni bilo nič. Marsikdo, marsikje je ostal z nič. Sploh ne morem verjeti, da je poletna Meža sicer reka, po kateri bredeš tako, le do gležnjev, na kakšnem delu pa do kolen. Zdaj je podirala mostove, rušila hiše in kazala neizmeren gnev, da še pritoki niso zmogli do nje. Pokličem babico, da jo povprašam, kako ji gre. Tudi ona je bila, kot številni drugi, že zastrupljena zaradi umazane vode. Pri šestindevetdesetih letih je popolnoma fit, razen nekaj tehničnih motenj. Zdaj jo skrbi streha, ki ni zdržala pod nalivi, skrbi jo, če bo vsaj jeseni plin. Svetla točka v njenem dnevu je, da je dobila izvide in bojda ima krvno sliko dvajsetletnice. Vrnem se k računalniku, odgovarjam na maile, urejam klice, dajem izjave medijem, ki niso uspeli na tiskovno konferenco, in telefon praktično neprestano zvoni.
/ SOBOTA, 19. avgust
Moj partner je odsoten in s sinom sva se odločila za počitniško predfestivalsko soboto, da preživiva skupaj še en dan v relativnem miru, preden me en teden ne bo. Zbudiva se v hiši mojih staršev. Z očetom sva klepetala dolgo v noč, ostaja eden mojih najljubših sogovornikov. Zame to seveda pomeni, da se zjutraj prebudim polomljena, ampak skupaj imamo zajtrk in za mojega malčka je to vsakič kot nekaj prazničnega. Čez dan moram biti na vsakem koraku s telefonom. Z izvršno producentko festivala Tajo Islamovič sva ves čas na zvezi. Vesela sem, da sva se v zadnjem letu uspeli dobro povezati. Obe sva pod vtisom, kot da se poznava že zelo dolgo - in ta občutek je prijeten. Moja sestra nas razvaja in pripravi odlično kosilo, sin je vesel, igra se z novimi kockami in naša sobota je za razliko od prejšnjih mojih dni in telefonjadam navkljub tako lepo počasna. Proti večeru se vrneva domov. Urejam rože, zalivam vrt. Zdi se mi, kot da se moram zaradi jutrišnjega odhoda tudi njemu še posebej posvetiti. Solata krasno uspeva, blitva še bolj - in veselim se že kosil, ko se bom čez en teden vrnila. Zaspati ne morem, premlevam vse sorte in še ob dveh blodim po hiši.
/ NEDELJA, 20. avgust
Danes pa že akcija. Prispejo že pesniški gostje, ki bodo prve dni festivala preživeli v osrčju jeruzalemskih goric na pesniško-prevajalski delavnici. Sprejmem jih na Vinskem Vrhu. Kako prikladno ime. Dopoldan še pakiram, perem in celo skuham lahko poletno kosilo za našo družinico. Blitva! Že danes, zakaj šele čez en teden. Jaro se nad zelenjem na krožniku seveda zmrduje, zato poloviva vse ven in potem uživa v jedi. Poslovimo se. Še vedno mi ni lahko, kadar odhajam od doma in zapuščam sina za nekaj dni. Tolaži me misel, da sta z njegovim očetom zelo povezana, imela bosta tudi nekaj pomoči, moja sestra in partnerjeva mama sta nam v veliko oporo. S producentko že drviva proti Jeruzalemu, z nama se peljeta pesnica Barbara Korun in naša prevajalka Diana Pungeršič, ki bo desna roka gostujočim pesnikom, če bodo pri prevajanju potrebovali kakšno usmeritev. V avtu teče živahna debata. Festival vsako leto postavi v ospredje en jezik - in letos je to češčina. Tako se poleg treh slovenskih pesnikov in pesnic pripeljejo še trije češki. No, letos prideta le dva Ondřej Lipár in Marie Iljašenko. Petr Hruška je žal pred kratkim odpovedal in se bo na festivalu v kasnejših dneh pridružil le virtualno. Nocoj imamo skupno večerjo, spoznavni večer. Primož Čučnik prihaja šele jutri, v restavraciji nas že čaka nasmejana Barbara Jurša Potocco. Na terasi sonce pripeka, sploh ne vemo, če bi jedli. Zaokroži teorija, da tudi sonce hrani, to nas nasmeji, prebijemo led in vzdušje se sprosti. Sonce vztraja na vso moč do svoje zadnje minute in komarji pridobivajo nad nami oblast, toda vino je odlično, razgled dih jemajoč in klepet o vsem mogočem, tudi o vesolju, navdihujoč. Majhni privilegiji življenja. Ko se pripeljemo nazaj v Vinski Vrh, še dolgo zremo v nebo, ki je prepolno zvezd. Diana pravi, da mlečne ceste še nikoli ni videla tako jasne, tako krasne, tako blizu.
/ PONEDELJEK, 21. avgust
Lepo se je prebuditi s pogledom na gorice, na vse strani se raztezajo vinogradi. Po zajtrku razdelim delo in začnejo prevajanje poezije drug drugega. Delajo resno, vsake toliko pa prostor napolni tako pristen smeh, da je veselje. Letos je še posebej zanimivo, ko vlečemo vzporednice med našima jezikoma. Bogastvo jezika, lepota slovanskih jezikov. Po popoldanskem delu delavnice se odpravimo na prvo branje. Že tradicionalno poteka na Petanjcih, v prečudovitem botaničnem vrtu - Vrtu spominov in tovarištva. Očitno bodo festivalski dnevi v znamenju komarjev, pričakajo nas roji (brez pretiravanja!) - in prijazni gostitelji, ki so pripravili vse možne repelente. Zaradi včerajšnje izkušnje se mažemo vsi kot nori, kot s kremo za sončenje, reče Primož. Branje je perfektno - in to rečem jaz, ki vedno v vsem iščem (in seveda tudi najdem!) napake. Tega se trudim otresti. Ampak prav zares smo natančno odmerili časovnico, vsi berejo čudovito, vmes nam zaigra glasba in njihova pevka ima angelski glas. Še metulj, ki jo je obletaval, je želel ves čas počivati na njej. Če bi dal človek to podobo v poezijo, bi bilo to do kraja sladkobno, osladno, tu, v dnevniku, si to lahko privoščim. Ko pridemo v hotel, gredo udeleženci, zdelani od današnje neznosne vročine, v sobe, zame pa dneva še ni konec. Ravno danes smo izvedeli, da je ena naša pesnica, ki bi morala prispeti jutri, zbolela za covidom. Ne moremo tvegati, da bi prišla in bi se okužil še kdo drug, skleneva s producentko, zato še zvečer premislim, kdo bi jo lahko nadomestil. Ne želimo razočarati partnerjev v drugih krajih po Sloveniji in jim ne poslati avtorja. Najdem pesnika, sporočim producentki in držim pesti, da bo lahko vskočil. Kako zaspati?
/ TOREK, 22. avgust
Po včerajšnjem branju se takoj po zajtrku z velikim zagonom lotimo prevajanja. Pesniki delajo v parih, nad njihovim delom bdi pronicljiva Diana. Danes se pari menjajo in kot že tolikokrat se potrdi, da so pesniki najboljši prevajalci poezije. Pri takem delu, kjer je prisotna še izkušena prevajalka, pa je to sploh zmagovalna kombinacija. Pesniki čutijo posebno odgovornost, razglabljajo o vseh možnih odtenkih jezika, iščejo tiste ravno prave ustreznice, so pozorni na ritem, na zven - in to je res užitek. V ljutomerski slaščičarni Flo Cukeraj predstavimo zvečer še čisto sveže današnje prevode. Veliko obiskovalcev, vinska pokušina in spet se izkažejo mojstrske rešitve naših pesnikov prevajalcev. Peljejo nas na večerjo in najbolj srečni smo, ker je restavracija prijetno ohlajena in ni komarjev. Očitno bo letošnji festival dobil še dodatek v imenu - Dnevi poezije in vina in komarjev. Nocoj nas vročina ni zdelala, zato posedimo ob prihodu nazaj še na terasi hotela. Razživi se debata, razlega se smeh in kmalu izza vogala hiše prinese še Mateja s presenečenjem za nas. Pred časom so bili dogodki tudi na njegovi domačiji, spomnim se branja v skednju, ko sem bila pred leti sama udeleženka podobne pesniško-prevajalske delavnice. Vsi smo naravnost fascinirani nad njegovo organizacijo, v ohlajenih kristalnih kozarcih je sivka in poper in meta in še kaj in pripravi nam neverjetne gintonike za popoln zaključek festivalskega dneva.
/ SREDA, 23. avgust
Danes se festivalsko dogajanje seli na Ptuj, zato grem z delavnice že pred kosilom. Za skupinico uredim še vse potrebno, ampak zadeva se je že utekla kot dobro namazan stroj. Naši pesniki imajo nocoj še nastop v Ormožu, potem pa se nam pridružijo na Ptuju, kjer bo jutri potekala okrogla miza o češki in slovenski poeziji. Na Ptuju nas zvečer čaka dogodek, ki se ga zelo veselim. Zberemo se v Mestnem kinu Ptuj, kjer poslušamo pogovor o pesniškem filmu oz. videopoeziji. Petra Kolmančič in Heiko Strunk nam predstavita ta hibridni žanr, ki povezuje poezijo in film, ogledamo si nekaj primerov. Obiskovalci se nato odpravijo na sprehod, saj potekajo projekcije na različnih lokacijah po mestu. Oddahnem si, ker je dogodek tako dobro obiskan, tudi veliko mladih je prišlo. Osrednji dogajalni prostor na Ptuju je spet Vrazov trg, videti je res lepo. Ob 21. uri stopi moderatorka Petra Bauman na oder, nagovori občinstvo, ki je prvi dan vselej nekoliko sramežljivo, pove nekaj uvodnih besed in naenkrat doživimo izpad elektrike. O moj bog. Prvi dan in tole. Razmišljam že, da bom stopila na oder in rekla nekaj takega kot "slab začetek, dober konec", ko se zgodi nekaj čarobnega. Člani avstrijskega benda June in October se postavijo med občinstvo, ki se stiska bolj v ozadju pri vinskem oltarju, in pričnejo igrati akustično. Naenkrat nas glasba vse poveže, dva para celo zaplešeta. To je čarovnija Dnevov poezije in vina, to je čarovnija Ptuja. Elektrika se vrne, vse je več kot v redu.
/ ČETRTEK, 24. avgust
Ko se spomnim na včerajšnji večer, se kar nasmehnem. Kako lepo, ko izpustiš kontrolo in se zgodi res nekaj tako lepega. Danes prispejo na Ptuj vsi gosti, dobimo se na skupnem kosilu, da se spoznamo in povežemo. To je tisto, kar šteje. Občutek skupnosti, če pa še s tako poezijo in takim občinstvom … veselim se naslednjih treh dni. Do sobote nas čaka še toliko vznemirljivega.
