(DNEVNIK) Melita Vamberger: Prste stran pa bodo ostale cele!

/ PETEK, 21. APRIL

Danes začnem delovnik kar doma. Odkar nas preganja korona, smo pri nas v muzeju ugotovili, da smo velikokrat bolj efektivni, če delamo od doma. Prednost zame. Zvalim se lahko iz postelje do računalnika in ne izgubljam časa za pot do službe. Moram priznati, da sem v času korone, ko smo delali samo od doma, bila precej bolj produktivna pri pisanju projektov, poročil in člankov, saj ni bilo nikogar, ki bi me motil pri razmišljanju. Slabost pa je bila predvsem ta, da nisem imela nikogar, s katerim bi lahko diskutirala o problemih pri analizah, projektih ... Današnji dan sem posvetila predvsem zadnjim analizam genetskih podatkov močvirske sklednice. Že kar nekaj let se ukvarjam s to vrsto želve, ki živi tudi v Sloveniji. Je edina domorodna vrsta sladkovodne želve pri nas! Vsem, ki je ne poznate (dovolj), priporočam branje o njej in drugih ogroženih plazilcih! Odličen začetek spoznavanja plazilcev so spletne strani Herpetološkega društva Slovenije. Uravnovešena narava, kjer so prisotne tudi želve, je pomembna za vse nas, čeprav se kar nekaj ljudi tega še vedno ne zaveda. Prav želva močvirska sklednica je razlog, da sem se pred več kot 13 leti odpravila na pot v Nemčijo! Takrat, in če smo iskreni, tudi danes, ni bilo veliko možnosti za zaposlitev mladih biologov v Sloveniji. V redu, priznam, tako je tudi drugod. Želja po delu z želvami je vendarle bila tako močna, da sem zapustila ljubo domovino in se podala na povsem novo, nepoznano pot v precej bolj mrzlo Nemčijo. Vreme tukaj je večino časa res obupno!

/ SOBOTA, 22. APRIL

Dan za opravke, ki mi jih ne uspe opraviti med tednom. Preden začnem, pa seveda družinski zajtrk in sprehod s psičko Izo, da si malo prepihamo možgane! Velikokrat delo med vikendom ne počiva. Tudi tokrat me preseneti slika želve s kmetije v Južni Afriki. Ne morem verjeti, oglasil se je Cornelis Albertus (CA) iz province Northern Cape. Nazadnje sva se videla pred enim letom in kljub temu ni pozabil na moje raziskave in pomembnost najdb želv na svoji kmetiji! Odlično! Nov podatek, več znanja in več možnosti zaščititi te ogrožene živali! V Afriki namreč raziskav o želvah ni veliko, tako nam vsak nov podatek prinese novo znanje. CA mi je poslal sliko sladkovodne želve, ki se je prilagodila na življenje v zelo sušnih okoljih. Kaže, da tako preživijo do sedem let suše! Na kmetiji namreč ni deževalo več kot sedem let. Zdaj, ko je po vsem tem času padel prvi dež, je CA takoj opazil želve, kako se plazijo iz skrivališč do prvih luž. Noro! Ob teh informacijah se mi je pojavilo ogromno vprašanj … Zdaj se ukvarjam z vprašanjem, kako ji to sploh uspe - brez hrane, možnosti razmnoževanja … Za projekt, s katerim bi razumeli, kaj te želve počnejo in kako so jim uspele tako izjemne prilagoditve, smo si zamislili kar nekaj zanimivih metod. Proteomika in genomika, v kombinaciji z ekologijo, nam bosta, upam, prinesli odgovore.

/ NEDELJA, 23. APRIL

Dan za počitek? Včasih, ampak velikokrat raziskovalna žilica ne počiva! Tudi med aktivnostmi doma se namreč zalotim, da delo nikoli ne odide povsem. Na sprehodih moram pogledati v vsak ribnik, ali se kje skriva kakšna želva ali kaj drugega zanimivega. Prijatelji mi pravijo, da je to poklicna deformacija, jaz pa pravim, da sem hobi spremenila v službo. Moram priznati, da sem definitivno ena od srečnežev na našem področju. Dobiti redno službo v biologiji, prav na področju, ki me zanima, in celo pri res priznani instituciji, kot je Senckenberg, ni tako samoumevno. Še najlepše bi seveda bilo, če bi to bilo v Sloveniji. Kdo ve, kam se bo ta svet še obrnil, morda pa nekoč. Naj razložim, saj večini Slovencev Senckenberg verjetno ne pove veliko. Pod imenom Senckenberg - Leibniz Institution for Biodiversity and Earth System Research se skriva sedem raziskovalnih inštitutov in trije naravoslovni muzeji. Naša vizija je razumevanje dinamike planeta Zemlje in oblikovanje človekovih posegov v naravo v interesu trajnostnega razvoja, kar je osrednji znanstveni in družbeni izziv našega časa. Moj prispevek je osredotočen predvsem na želve.

/ PONEDELJEK, 24. APRIL

Spet nov dan, ki ga začnem z whatsapp klicem v Slovenijo, da se pozanimam o stanju doma. Komaj ko dlje časa živiš zunaj Slovenije in si veliko na poti po celem svetu, ugotoviš, kaj ti je bilo všeč v tej naši mali državici. Gore, lepo vreme, morje, veliko gozdov, dobra hrana in ja, vsaj večinoma prijazni, nasmejani ljudje! In seveda družina, ki jo izjemno pogrešam! Na srečo danes obstajajo zelo priročni mediji. Po klepetu z mamo, tako kot vsako jutro, najprej kakav za energijo, da se lažje lotim odgovarjanja na vso elektronsko pošto. Trenutno se še vedno ukvarjam z birokracijo Južne Afrike. Več mesecev pred terenom moram urediti dovoljenja za terensko delo z želvami v naravi. Tako je vsako leto, že več kot deset let. Preden se lahko spet podam na lov za želvami, je tako potrebnih veliko potrpljenja, dokumentov, elektronske pošte, razlag in organizacije. Letos je bilo in še bo kar nekaj raziskovalnih terenov. Januarja en mesec v Južni Afriki, jeseni dva tedna v Ruandi in nato še en mesec v Južni Afriki. Vmes pa še manjši tereni po Evropi, saj me zanimajo tudi želve, ki jih je človek naselil v naravno okolje pri nas. Verjetno se spomnite novic iz Treh ribnikov pri Mariboru, ko so poskušali odloviti želvo hlastavko, ki je po mnenju medijev tako nevarna, da lahko odgrizne okončine ljudi. Šala! Želve res grizejo, ampak zgolj, če jih dražimo in vlačimo po rokah. Tako da, prste stran pa bodo ostali celi!;) Tudi v trgovinah za živali ste verjetno že sami opazovali ali celo kupili male ljubke želvice? Prav te želvice so našle pot v naravo - tudi v Sloveniji. Na žalost prav zaradi nevednosti ljudi. Sladkovodne želve namreč ne ostanejo tako ljubke in majhne, temveč zrastejo in prerastejo akvarije. Seveda ljudje takrat pomislijo, da jim bodo omogočili lepo življenje, če jih spustijo v bližnji ribnik. Prosim, ne! Malokdo ve, da lahko že ti posegi drastično vplivajo na naravo. Prav te vplive preučujem tudi sama, skupaj z raziskovalci iz cele Evrope. Vmes normalna norost vsakega delovnega dne, kup elektronskih sporočil in pogovorov s študenti in sodelavci.

/ TOREK, 25. APRIL

Po klepetu z mamo in danes tudi s sestro sledi urejanje dokumentov in spet en kup elektronskih sporočil. Snemali bomo oddajo! Naše najnovejše raziskave na področju vnesenih želv so zbudile pozornost medijev! No, upajmo, da tudi politikov. Ljudje si pač radi zatiskamo oči pred problemi … Skupaj z Bennom Tietzem in Johannesom Pennerjem smo potrdili razmnoževanje kar treh vnesenih vrst želv v Nemčiji. Samo dva mesca terenskega dela v Baden-Württembergu sta prinesla ogromno novega znanja. Ujeli smo čez 200 želv, tako mladičev kot odraslih, in dokazali, da se tri vrste ne samo razmnožujejo, temveč celo vzpostavljajo stabilne populacije. Vse tri vrste izhajajo iz Severne Amerike in so bile kot hišni ljubljenčki prodajane v trgovinah za živali. Tukaj v Nemčiji so do naše raziskave predvidevali, da zaradi drugačnega podnebja te želve v naravi ne preživijo in se ne razmnožujejo. Posledično takšnih raziskav do zdaj sploh ni bilo. Za zdaj ostaja precej nejasno, kakšen vpliv imajo tujerodne želve na ekosisteme, v katere so bile vnesene. Razumevanje tega vpliva je zelo pomembno predvsem z naravovarstvenega vidika, saj je vpliv lahko tudi negativen. Prav zaradi tega trenutno poskušam pridobiti sredstva za evropski projekt, v katerem se bomo lotili razumevanja te problematike.

/ SREDA, 26. APRIL

Eden slabših dni. Tak, ki ga gotovo pozna vsak raziskovalec. Slabe novice! Kljub odličnim priporočilom nismo dobili enega od projektov, ker, glej ga, zlomka, spet ni dovolj denarja. Realnost, na žalost! Tukaj je kvota odobrenih nacionalnih projektov pri 10 do 20 odstotkih. Študentki, ki je upala na zaposlitev pri tem projektu, moram žal predati slabe novice. Samo v razmislek, za večje projekte porabimo tudi do šest in več mesecev, da pripravimo eno vlogo za projekt. Včasih zelo frustrirajoče. Na tem mestu še zahvala skladu Mapula, ki podpira raziskave v Južni Afriki! Vseeno pa imam danes vsaj eno odlično novico. Prve leopardje želve, s katerimi v Južni Afriki pogosto nezakonito trgujejo in jih pogosto zaplenijo na letališčih, letijo nazaj v domovino in bodo izpuščene nazaj v naravo. Tja, kamor tudi spadajo! Verjetno se sprašujete, kaj imam prav jaz z zaplenjenimi želvami. Zahvaljujoč skladu Mapula, smo v zadnjih desetih letih terenskega dela v Južni Afriki zbrali genetske podatke za več kot 300 želv iz celotne države. Na podlagi te genetske baze podatkov lahko zdaj za zaplenjene želve določimo natančno lokacijo krivolova oziroma lokacijo njihovega doma. Veliko papirjev, terenov, laboratorijskih dni in pisanja poročil, a smo končno prišli do tega rezultata. V delu projekta je v sklopu izmenjave Erasmus sodeloval tudi študent Urban D. z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Res lep projekt v sodelovanju z agencijami iz Južne Afrike!

/ ČETRTEK, 27. APRIL

Danes je na sporedu kup spletnih sestankov, pogovorov s študenti in popoldne še sestanek na univerzi v Dresdnu. Skupaj s kolegom iz muzeja poučujeva forenzično genetiko, potem pa v juniju še populacijsko in naravovarstveno genetiko. Moj del predavanj in praktičnega dela je osredotočen predvsem na želve. Primer leopardjih želv iz Južni Afriki je odličen prav za praktični del, saj študentje praktično ugotavljajo, od kod prihajajo zaplenjene želve. Delo s študenti me zelo motivira, saj vsako leto nastanejo nove ideje, kako izboljšati naravovarstvene pristope.