/ PETEK, 10. MAREC
Oba otroka danes še ostaneta na bolniški, vročina in kašelj. Ker z Gregorjem že skoraj osem let delava od doma, v času počitnic in bolezni otrok še kar spretno balansirava med službenimi obveznostmi, kurjimi župami in iskanjem izgubljenih igrač. Druga jutranja kava še ni čisto prijela, jaz pa napol v obupu gledam seznam stvari, ki bi jih morala narediti že zdavnaj. Lotim se birokracije, računi, plače, potni nalogi, ko mi Marko sporoči, da je pri Gorišnici našel povoženo vidro. V Inštitutu Lutra (Lutra lutra je latinsko ime za vidro) zbiramo podatke tudi o povozih vider, zato spustim iz rok številke in tabele, sedem v avto in že se peljem proti Gorišnici. Krasen mlad samec je končal pod kolesi avtomobila, ni mu uspelo čez cesto.
Doma smo na kmetiji sredi prleških goric, v neposredni bližini rojstnih hiš dveh velikih Prlekov, Stanka Vraza in Franca Miklošiča. Dobrih šest hektarjev zemlje nam daje skoraj vse, kar potrebujemo, skrb za kmetijo pa je ob najinih rednih službah lahko tudi precejšen izziv. Moja mama je dopolnila 70 let, mogoče ni več glavni motor, je pa zagotovo pomemben del krmilnega sistema naše kmetije. Velikokrat nam narekuje tempo pri delu, ki je za njena leta zavidljiv. Registriranih ima precej dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vsak petek jo najdete na tržnici v Ormožu, kjer prodaja tradicionalne prleške pogače, kruh, potice in še kaj.
Obiščejo nas sodelavke projekta EIP KROTA, pogovarjamo se o ukrepih za izboljšanje habitatov izbranih vrst metuljev in dvoživk na naši kmetiji. Sklep srečanja je, da če primernih mejic ni, se jih naredi. Z Gregorjem že iščeva dobavitelje črnega trna in gloga. V akcijo bo treba, da se mejica čim prej vzpostavi. Otroka sta že od včeraj brez vročine, zato ju popoldan zbezava ven, namestimo še zadnje tri ptičje hišice, ki sta jih izdelala čez zimo. Sadna drevesa osvobodimo suhih vej, jaz pa naberem terapevtsko košaro regrata.
Večer mine ob degustaciji sirov, kozarcu vina in prijetnem klepetu.
/ SOBOTA, 11. MAREC
Šum v komunikaciji razveseli oba psa, ki sta deležna dvojnega zajtrka. Na kmetiji nam družbo poleg pujsov, ovac, kokoši in rac delata še dva posvojena mačkona, labradorka z izjemnim apetitom ter 13-letni maltežanka in jack russell terierka. Zadnja, Zofi, je res moj pes, imam jo dlje kot Gregorja, je moja zvesta spremljevalka v pisarni in najboljši lovec na voluharje na vrtu. Danes je dan za gozd in spravilo drv. Ker me desna roka že nekaj časa opozarja, da bo treba na limfno drenažo, se pri fizičnih delih navajam biti bolj levičar. Pridruži se nama sestra Nataša, ki je vedno za vsako akcijo. Otroka se zabavata in raziskujeta. Mama, kot po navadi, skuha slastno kosilo, pridružita se nam bratranec Bojan in njegova Meta. Ker se ne vidimo prav pogosto, popoldan hitro mine v sproščenem klepetu. Že tretji večer zapored si želiva do konca pogledati dokumentarni film o Iraku. Tokrat nama celo uspe, zaspiva pa med oddajo Za sosedovo mizo, ki jo rada spremljava. Navdihnila naju je za setev volčjega boba. Letos bomo prvič poskusili s konopljo, vpeljujemo tudi ajdo. Smo v postopku preusmerjanja v ekološko kmetijo, začeli smo s travniki in drobnico, v nadaljevanju sledijo tudi njive. Obnavljamo visokodebelne sadovnjake, skrbimo za opraševalce in se veselimo vsake nove orhideje na suhih travnikih. Herbicidi in pesticidi so pri nas preteklost, čaka nas še ponovna zasaditev vinograda, tokrat z odpornimi sortami.
/ NEDELJA, 12. MAREC
Danes je gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Palačinke, kava in časopis (jasno, Večer!), za povrh pa nas mama pocarta še s kruhki v obliki ptičkov. Mama gre rezat vinograd, Gregor spremi Martina na judo tekmo, midve z Izo pa ob Muro po čemaž, skakat po blatnih lužah ter stikat za vidrami in bobri. Po kosilu zavijemo še na sprehod v Ormoške lagune, opazujemo množico ptic, najdemo tudi ostanke bobrovega kosila. Otroka seveda vesta skoraj vse o vidrah in bobrih, pogosto združimo družinski izlet in moje terensko delo. Iza pravi, da bo biologinja, ko odraste. No, še vsaj 18 let šole jo čaka.
Za danes sva si obetala savno in masažo, pa se nama ni izšlo. Odkar sem zbolela, se trudim več časa nameniti sebi. Ni preprosto, to je proces, ki zahteva voljo in čas. Pomagale so mi protistresne delavnice v ZD Ormož, brez podpore najbližjih ne gre. Dve leti nazaj, bil je 1. april, sem zatipala zatrdlino v desni dojki in padla sem v neskončni vrtinec napotnic, pregledov, odvzemov krvi, punkcij, CT-jev, MR-jev, UZ-jev, izvidov. Prve dni po diagnozi rak sem veliko jokala, še posebno, ko sem pomislila na najhujše in na otroka, ki sta bila takrat stara šest in štiri leta. V drugi fazi sem hotela vedeti čisto vse, prebrala sem učbenik onkologije za študente medicine, do podrobnosti spoznala vse vrste rakov dojk, prognoze, možnosti zdravljenja in tudi vzroke za nastanek bolezni. Vedno pogosteje se je kot vzrok pojavljal stres. Celotno zdravljenje je bilo prepleteno z veliko mero pretežno črnega humorja. To je bil del sprejemanja bolezni in njenih posledic in tudi način komunikacije. Pogosto smo pri težkih temah v zadregi, ne vemo čisto dobro, o čem in kako se pogovarjati. Vsaka ženska se z boleznijo sooča na svoj način, pomembno je, da se o strahovih in dvomih pogovarjamo, le tako jih lahko na neki način obvladamo. (Dojke si pregledamo vsak deseti dan po začetku menstruacije, v meni pa na določen datum v mesecu. Zgodnje odkritje je bistvenega pomena za izid bolezni.)
/ PONEDELJEK, 13. MAREC
Ta teden moje delo večinoma ni zanimivo, čaka me veliko birokracije in verjetno prav nič terena. Pripravljamo se namreč na nadzor projekta LIFE BEAVER - Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami, ki bo čez en teden. Ko me tabele in dokumenti posrkajo, sem brez občutka za čas, vse skupaj pa spremlja precejšnja mera slabe vesti, ker zanemarjam vse drugo.
Redni ponedeljkovi sestanki s sodelavkama Brino in Martino so na daljavo, vsaka dela na svojem koncu Slovenije, zato so naša online srečanja še toliko bolj pomembna. Na hitro si razdelimo naloge in zaplavamo vsaka v svoje morje zadolžitev.
Za Marjanino predavanje v Slovenski matici sem posodobila seznam in pripravila prostorski pregled povozov vider v Sloveniji v zadnjih 20 letih - kar 230 jih je potrjeno končalo pod kolesi avtomobilov. To so le tiste, za katere izvemo, drugih je verjetno še najmanj enkrat toliko.
Uspelo mi je uskladiti termine za predstavo Bobrova skrivnost, ki bo v aprilu gostovala v našem kraju. Učiteljica Zdenka je vesela, jaz pa še bolj. Predstava je namenjena otrokom vrtca in prve triade. Igralca Uroš in Senta na igriv način otrokom predstavita osnove biologije bobra in poudarita njegovo pomembno vlogo v ekosistemu. Razložiti kompleksne povezave v naravi sploh ni preprosto, ne odraslim, kaj šele otrokom. Otroci so za nas najpomembnejša publika, spoštljivega odnosa do narave se ne naučimo, ko odrastemo, z njim moramo zrasti.
Sestanek glede okoljskega poročila, ki smo ga pripravili za občinski prostorski načrt ene od občin, ne prinese bistvenega napredka pri reševanju travniških habitatov. Biologijo sem šla študirat predvsem zato, da se mi ne bo treba ukvarjati z ljudmi. Velika zmota.
/ TOREK, 14. MAREC
Iz excela me iztrga sestanek s študentkami Biotehniške fakultete v Ljubljani, na katero imam lepe spomine. V Rožni dolini se je spletlo trdno prijateljstvo, takšno, ki razume vse vrste humorja, ki ne pomiluje in ne olepšuje, je vedno na voljo v obliki vsaj ene članice, ko "zagusti", pa prileti cela eskadrilja. Andreja, Jasna in Ema, brez vas bi bilo precej dolgočasno!
Študentke zanima nekaj stvari o bobru in vidri. Vseskozi imam občutek, da dolgovezim, ampak če gre za vidre, bobre in vode, se težko ustavim. Beseda nanese na škodo, ki jo povzročajo živali. Torej če drevo podre bober (ker je pač to njegova hrana že kakih dvanajst milijonov let!), je to škoda, če iz istega gozda odpeljemo na stotine kubičnih metrov lesa, je pa to gospodarska dejavnost. Goloseki ob rekah in potokih so povsem sprejemljivi, cel halo pa je pogosto že za nekaj vrb ali topolov, ki si jih privošči bobrova družina. Tudi naši posegi v vode so zagotovo izključno koristni. Regulacije, odstranjevanje obrežne zarasti, utrjevanje brežin, oranje do robov potokov, nedelujoče čistilne naprave z iztoki neposredno v potoke, zlivanje gnojnice in pesticidov ob vodah. Sami vrhunci človeške civilizacije.
Konfliktom med naravo in človekom se ne da več izogniti. Bober, ki se po več kot 200 letih ponovno vrača v zgodovinske habitate (medtem je po večini Evrope veljal za izumrlega), prihaja v prostor, kjer z njim ne znamo več sobivati. Da bi preprečili ali vsaj zmanjšali negativen odnos do te vrste, želimo v slovenski prostor prinesti dobre prakse za zmanjšanje neželenih učinkov delovanja bobra. Z "bobrobranom" zmanjšamo ali preprečimo poplave za bobrovimi jezovi, z ustrezno nameščenimi mrežami zaščitimo posamezna drevesa. Odstranjevanje bobrovih jezov je Sizifovo delo, pridna družina jez hitro zgradi nazaj, pri gradnji pa uporablja svež material, zato podre še več dreves. Bober je sicer zavarovana vrsta, zavarovana pa so tudi bobrišča in jezovi. Bobri so skoraj izumrli (in to v Evropi in Severni Ameriki) zaradi - klobukov. Tudi Napoleonov je bil iz bobrove dlake.
/ SREDA, 15. MAREC
Doletela me je posebej natančna finančna nadzornica, še dokumentov in pojasnil. Nekaj komunikacije s sodelavci, ki popisujejo vidro in bobra po celi Sloveniji, mi naredi skomine po terenu. Podatke zbiramo tudi s pomočjo spletne aplikacije BOBROSLED ki je dostopna vsem. Pred kratkim smo dobili podatek celo iz Slovaške! Še pred temo mi uspe pobegniti od zaslonov v gozd.
/ ČETRTEK, 16. MAREC
Zmanjkuje mi znakov. Imejte se radi. In imejte radi naravo. Pa vidre in bobre, seveda.
