Leta 2014, ko je ta figurica proslavljala 40 let, je Muster povedal, da so se s propagandisti pogovarjali, katera živalica bi bila najbolj primerna. V igri so bili čebela (ki nabira med), mravlja (ki nosi hrano v mravljišče), veverica (ki skladišči orehe), polh (ki nabira žir) pa tudi hrček in jež. "Jež je živalica, ki nosi hrano v brlog za slabe čase. In izbrali smo ježka, ki je 40 let vodil otroško varčevanje in nad katerim so bili otroci navdušeni," je ob ježkovi obletnici za spot za Abanko dejal Muster. In sklenil: "Mislim, da bo še naslednjih 40 let priljubljen pri otrocih." Ob obletnici so še sporočili, da so od leta 1974 do 2014 otrokom razdelili 1,600.000 ježkov. Če bi jih po dva postavili v kolono, bi ta segala od Ljubljane do Celja.
Ježkova pot pa bi se lahko lani, ko je Abanka postala del Nove KBM, končala. Ampak ježek se je ob združitvi prebarval v barvo Nove KBM in ostal. A za kako dolgo? V Novi KBM pojasnjujejo, da "lahko otroci tudi po uspešni in največji združitvi v slovenskem bančnem sektorju, ki je povezala Novo KBM in nekdanjo Abanko, varčujejo v hranilnikih, ki imajo podobo ježka", in dodajajo, da so zelenega ježka ob združitvi v omejeni seriji izdelali v rdeči barvi. "Verjamemo, da se bodo otroci tudi v prihodnje učili odgovornega ravnanja z denarjem prav ob pomoči naših hranilnikov -ježkov," so še sporočili.
Mariborski otroci, ki so zdaj seveda že odrasli, se bodo prej kot ježka najbrž spomnili strička Cvenka, ki je bil dolga leta maskota in simbol otroškega varčevanja v nekdanji Kreditni banki Maribor. "Moji prvi prihranki so romali v strička Cvenka. Ko me je mama s polnim hranilnikom peljala na banko, sem se počutil nadvse pomembnega," je le eden od spominov, ki jih hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor. "Kreditna banka Maribor je leta 1976 kot simbol mladinskega varčevanja uvedla lik strička Cvenka. V tekmovanju varčevalcev so sodelovale tako pionirske hranilnice kot tudi posamezni in kolektivni varčevalci (razredi, organizacije in društva izven šolske dejavnosti). Nagrade za dosežene rezultate so bile v obliki značk, denarnic in hranilnikov, najboljši pa so se kvalificirali za izlet z avtobusom," je v Savinjskih novicah leta 2017 zapisal Aleksander Videčnik, ki je preučeval šolsko varčevanje.
O ježku pa piše takole: "Jugobanka je za maskoto mladinskega varčevanja izbrala ježka. Pod okriljem banke so ustanovili klub mladih varčevalcev. Člani kluba so prejeli hranilnik in izkaznico Ježkovega kluba. Zanimivo, da hranilnik v skoraj nespremenjeni podobi še vedno uporablja Abanka. Klub je vsako leto organiziral izlete za varčevalce po posameznih poslovnih enotah. Sprva so bili to avtobusni izleti, kasneje tudi kolesarski in smučarski."
Zadnjih nekaj desetletij otroškemu varčevanju v šparovčkih (šparovcih, hranilnikih) ni bilo naklonjeno - jugoslovanski kovanci so bili ob koncu Jugoslavije in v času inflacije praktično brez vrednosti, prav tako zaradi nizke vrednosti tovrstnemu varčevanju niso bili usojeni tolarski kovanci. Z uvedbo evra, ko se je kovancem znova vrnila vrednost, bi pričakovali, da se bo takšno varčevanje vrnilo. Pa se je? V Novi KBM pojasnjujejo, da ob spremembi valute v evro ne zaznavajo sprememb pri varčevanju otrok v hranilnikih, torej otroški prihranki ostajajo na podobni ravni kot v času valute tolar. Ježek je tako dočakal 47 let in nič ne kaže, da bi ga kljub bližajočemu se abrahamu upokojili.
