Elisenda Paluzie, predsednica katalonske nevladne organizacije ANC, Assemblea Nacional Catalana, v tem času ena najbolj markantnih osebnosti v Kataloniji, izhaja iz družine katalonskih intelektualcev. Svojo študijsko pot je v celoti posvetila ekonomiji. Diplomirala je v Barceloni, magistrirala na ameriški univerzi Yale, doktorirala spet v Barceloni, podoktorski študij pa opravila na London School of Economics. Leta 2009 je bila imenovana za dekanjo ekonomske fakultete univerze v Barceloni. Že leta 2006 je bila pobudnica gibanja Suverenost in napredek, nato je bila nekaj časa aktivna v stranki katalonske republikanske levice. V širši javnosti se je prvič pojavila leta 2014 s knjigo Zmoremo! Ključi ekonomske vzdržnosti neodvisne Katalonije. Leta 2018 je bila izvoljena za predsednico ANC, potem ko je špansko sodišče odredilo zapor za njenega predhodnika Jordija Sancheza, enega izmed obtožencev (in kasneje obsojencev) v madridskem procesu proti pobudnikom referenduma za osamosvojitev Katalonije 1. oktobra 2017. Priložnost za pogovor, ki je seveda potekal po spletu, so bile priprave na katalonski državni praznik 11. septembra, ko so se v Barceloni tradicionalno zbirali stotisoči demonstrantov, nekajkrat več kot milijon, z zahtevo po samostojnosti, letos pa teh množic ne bo na spregled; pandemija koronavirusa pač terja drugačne prijeme.
Seveda lahko pričakujete, da se prvo vprašanje nanaša na pandemijo covida-19. Kakšno je trenutno stanje v Kataloniji, kako kljubujete koronavirusu, kakšno je stanje v gospodarstvu in seveda v turizmu?
"Stanje nikakor ni dobro, prešli smo v drugi val okužb, to je zdaj jasno. BDP je močno upadel, če se ne motim, za kakih 16 odstotkov. V juniju so pričakovali, da bodo nekako rešili turistično sezono. Seveda, stanje je različno od kraja do kraja. Tujih turistov v letoviščih je bilo malo, nekoliko bolje je v notranjosti, kjer je bilo več domačih gostov, ki bi sicer šli v tujino, tako pa so ostali doma. Zagotovo pa sezone niso rešili. Zdaj si prizadevajo, da bi delo potekalo čim bolje in da bi preprečili ponovno zaprtje, kakršno smo imeli v marcu. Šole bodo odprli prihodnji teden, marsikdo še dela doma, ampak, splošno gledano, stanje ni dobro."
Privrženost neodvisnosti ni ugasnila
Prihodnji teden, 11. septembra, bo nacionalni praznik Katalonije, To je dan, ko ste v prejšnjih letih prirejali množična zborovanja. Več sto tisoč, včasih celo milijon ljudi se je zbralo v Barceloni. Kako boste praznovali letos?
"Seveda se na ta dan že dolgo pripravljamo. Že dolgo se zavedamo, da si letos ne moremo privoščiti, da bi premikali stotisoče ljudi v Kataloniji, pomislite le, da smo v zadnjih letih vsako leto najeli najmanj tisoč avtobusov, da smo pripeljali ljudi v Barcelono. Zato smo se odločili za decentralizirane demonstracije, 90 jih bo po Kataloniji in glede na informacije o novem valu okužb so začele oblasti pritiskati, naj pobudo omejimo. To smo tudi storili, omejili smo udeležbo, ljudje bodo dva metra narazen; kjer je mogoče, bodo sedeli, naši prostovoljci bodo skrbeli, da ne bo gneče. Vsega pa nismo hoteli ukiniti; navsezadnje je država pustila odprte številne dejavnosti, tudi restavracije. Skratka, tveganje bo zelo majhno. Geslo letošnje manifestacije bo tudi temu primerno, napisano bo na majicah, ki so že tradicija naših protestov: Dolžnost, da zgradimo boljšo prihodnost, pravica, da smo neodvisni.
To niso časi Francove diktature
Tudi vprašanje političnih zapornikov izginja iz medijev …
"No, ne popolnoma. Zdaj je v teku polemika, ker je madridski tožilec zaustavil uveljavitev blažjega režima, torej možnosti, da bi zaporniki preživeli vikende doma. Nekaj dni je to trajalo, politični zaporniki so se pojavljali v medijih, imeli so tudi intervjuje na televiziji, ampak potem je tožilec temu ugovarjal in zdaj čakajo na odločitev vrhovnega sodišča. Seveda v zaporu, v slabših razmerah kot prej, kajti zaradi pandemije morajo ostajati skoraj ves čas v celicah, saj je ukinjeno druženje zapornikov."
Ljudje se ne obračajo v preteklost
Kadar sledim politiki v Kataloniji, čedalje pogosteje opazim nihanja in marsikdaj imam vtis, da se nekateri politiki strank neodvisnosti celo vračajo k razpravam o avtonomiji, torej ne več o neodvisnosti. Na prihodnjih katalonskih volitvah se bodo te stranke razdelile in se borile druga proti drugi. Kako to komentirate?
"Naša organizacija je zaradi tega v težavah; naši člani, imamo skoraj 50.000 rednih članov in prav toliko registriranih simpatizerjev, se opredeljujejo različno, seveda vsi za stranke neodvisnosti. Na zadnjih parlamentarnih volitvah so stranke neodvisnosti prvič presegle 50 odstotkov glasov, kar pomeni, da se ljudje ne obračajo v preteklost. Čeprav so nezadovoljni, redno odhajajo na volitve. Tvegamo pa, da bomo na volitvah dosegli dober rezultat, potem pa ne bomo vedeli, kaj z njim početi. V gibanju neodvisnosti obstajajo različne strategije, nekateri so za dialog z vlado, drugi razmišljajo drugače. Bojim se, da ne bomo sposobni najti skupne poti."
Tvegamo, da bomo na volitvah dosegli dober rezultat, potem pa ne bomo vedeli, kaj z njim početi
Če verjamemo v družbene in politične spremembe v Španiji, smo že poraženi
Bili smo nekoliko naivni
Kako gledate na prihodnost Katalonije?
"Zelo odkrito, nisem prepričana, da bi kratkoročno uspeli. Ampak pred desetimi leti si nismo mogli predstavljati, da se bo katalonsko gibanje tako močno razvilo. Zato sem bolj optimistična, vidim, kaj želijo Katalonci, in sledim spremembam, ki smo jih bili sposobni doseči v treh letih. Verjetno nismo bili pripravljeni, da se borimo proti tako močnemu španskemu sistemu, bili smo nekoliko naivni, ampak prepričana sem, da bomo prej ali slej dosegli, kar želimo. Res pa je, da bo zelo težko v tem času ohraniti mobilizacijo, ker so ljudje zares verjeli, da je katalonska republika zelo blizu."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
