Predsednik države Borut Pahor je na nujnost spremembe tega zakona opozoril že večkrat. Nazadnje pred parlamentarnimi počitnicami, ko je povzel vsa dosedanja prizadevanja in ponovil možnosti, ki so na voljo. Takrat je ocenil, da gre za ultimativno politično nalogo prve kategorije in da, kljub temu da ne gre za vprašanje, ki bi državljane najbolj zanimalo, to ni postranska tema. "Vsako odlašanje bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo treba razpisati volitve po sedanji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti in potem bi vsa ostala vprašanja bila nepomembna," je povedal predsednik Pahor.
Spomnimo, da je januarja 2015 državni svet vložil zahtevo za ustavno presojo volilnega zakona v 4. členu, ki določa volilne okraje. Ti imajo po prepričanju vlagateljev in od decembra 2018 tudi po odločbi ustavnega sodišča prevelike razlike v velikosti, saj dosegajo razmerje 1:3,73 med najmanjšim in največjim volilnim okrajem. V praksi: največji okraj Grosuplje šteje 30.381 volivcev, najmanjši Hrastnik pa 8523. Razlika je tako velika, da v enem okraju zadostuje že 700 glasov, v drugem pa več kot 3000. To sicer poslancem iz manjših volilnih okrajev ustreza, saj je preverjen recept za zmago tudi na naslednjih volitvah, a se kljub temu vsi, vsaj v javnem nastopanju, strinjajo, da so spremembe nujne. Le pogled na to, kakšne in kako jih vpeljati, je različen.
Dosežen je bil dogovor, da sta za odpravo teh razlik možni dve rešitvi: preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja ali pa ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu. Za uvedbo prvega predloga je treba zbrati navadno večino poslancev, za drugega pa absolutno večino, kar pomeni najmanj 60 glasov podpore.
Skupina ustavnih pravnikov (Ciril Ribičič, Franc Grad, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Jurij Toplak) se bolj nagiba k ukinitvi okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Skupina 59 poslancev je tako konec januarja ta osnutek zakona vložila v parlamentarno proceduro. Potrebne podpore niso dobili. Predlog je na koncu potrdilo le 57 poslancev.
Septembra poskus spremembe velikosti okrajev
Ministrstvo za javno upravo je napovedalo predlog o preoblikovanju volilnih okrajev. Predvidoma ga bodo predstavili septembra, v proceduro pa vložili oktobra. V juliju so ta predlog že predstavili vodjem poslanskih skupin. Razpravljali so predvsem o še dopustnih razlikah v velikosti okrajev. Nekateri se zavzemajo za to, da bi predlog dopuščal celo 40- ali 50-odstotno odstopanje med volilnimi okraji, nekateri so za to, da bi bilo le do 15 odstotkov. Vsaka stranka namreč ve, kateri so njeni močni volilni okraji, in bo zato špekulirala na meje, ki bi bile njej v prid. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa meni, da se temu daje prevelik pomen, saj je kriterijev več. Upoštevati je namreč treba tudi geografsko zaokroženost in zgodovinske povezave, na kar je prav tako opozorilo ustavno sodišče.
Kljub temu da je za tako spremembo potrebna navadna večina, pa to še ne pomeni, da bodo usklajevanja lažja kot pri prejšnjem predlogu. Večina strank, ki je podprla predlog o ukinitvi volilnih okrajev in uveljavitvi preferenčnega glasu, pri tem namreč vztraja. To so stranke SNS, NSi in SAB. Stranke Levica, SMC in LMŠ so prav tako še vedno bolj naklonjene prvemu predlogu, a bi, kot so sporočile, morda podprle tudi spremembo velikosti okrajev. V SD bi podprli obe možnosti. SDS in Desus sama tako nimata dovolj glasov poslancev, zato bo treba prepričati še koga. Tudi druga stran, ki bolj navija za ukinitev volilnih okrajev, brez SDS in Desusa ne bo dosegla šestdesetih glasov, zato bo sledila trgovina, ki pa ne bo preprosta, saj bo vsaka od strank imela svoj pogled o velikosti posameznih volilnih okrajev, takšen, ki ji prinaša največ poslanskih sedežev. Kmalu, že čez dober mesec, pa bo tudi jasno, ali so stranke, ki so v duhu državotvornosti pripravljene podpreti oba predloga, to v resnici pripravljene storiti.
Če odločitve ne bo, na potezi ustavno sodišče
Če dogovora ne bodo sklenili, lahko sledi velika ustavnopravna kriza ali celo politični kaos, ki bi ga takrat lahko preprečilo le ustavno sodišče. "Če državni zbor ne spremeni volilne zakonodaje, bi moralo ustavno sodišče državo rešiti pred krizo in dati odgovor na to, kako naj se volitve izpeljejo, da bodo ustavno skladne," meni ustavni pravnik Jurij Toplak. Ustavno sodišče se lahko odloči za podaljšanje roka ali pa določi način odprave protiustavnosti z neko novo odločbo.
"A tega ustavni sodniki ne bodo naredili sami od sebe, nanj bi se moral obrniti eden od državljanov," še dodaja Toplak. Kritično nadaljuje, da "naloga ustavnega sodišča ni le metanje v koš 90 odstotkov vseh pritožb, ki jih dobivajo, češ da ne gre za pomembna ustavnopravna vprašanja. Če se poslanci ne bodo uspeli dogovoriti o ustrezni rešitvi, bodo imeli priložnost rešiti pomembno zadevo in prav bi bilo, da jo. Za zagotovitev demokratičnih volitev je ključno, da ob začetku volilnih postopkov ni dvoma o skladnosti volitev z ustavo." A temu ustavno sodišče ni zavezano. Lahko preprosto reče, da je svoje že povedalo. Volitve bi bile potem pod vprašajem, njihov rezultat pa bi zagotovo sprožil pritožbo in bi se na koncu sodišče moralo izreči. "Sodišče še vedno ni povedalo, ali bi bil rezultat volitev zaradi neustavnosti 4. člena neveljaven. Tega ne vemo in prav bi bilo, da na to čim prej dobimo odgovor."
SDS že dolgo z ambicijami po spremembah
Mnenja glede volilnega sistema se krešejo že vse od osamosvojitve naprej. Decembra 1996 je bil na pobudo SDS izveden referendum, na katerem so volivci izbirali med tremi sistemi: dvokrožnim večinskim, sistemom sorazmernega predstavništva in mešanim sistemom. Nobeden od treh predlogov sicer ni prejel več kot polovice glasov volivcev, je pa največ, 44,5 odstotka ljudi, glasovalo za večinski sistem. Ustavno sodišče je po dveh letih odločilo, da je zmagal predlog, ki je predvideval večinski volilni sistem, česar pa državni zbor kasneje ni uzakonil, saj so še pred volitvami leta 2000 v ustavo vpisali proporcionalni volilni sistem. Vse od takrat naprej in tudi še danes si stranka SDS prizadeva za vpeljavo večinskega sistema, saj bi ji to najverjetneje prineslo več poslancev. Do danes jim to ni uspelo. Razlogi za politična nasprotovanja temu sistemu so jasni. Kaj pa strokovni razlogi?
Za volivce je večinski sistem sicer veliko bolj enostaven in razumljiv, prinaša večjo stabilnost, saj ima ena politična stranka večino v parlamentu, velika slabost pa je, da ne odraža razmerja politične moči, saj favorizira samo tisto politično stranko, ki dobi največ glasov po volilnih enotah. Če bi večinski volilni sistem aplicirali na slovensko politično realnost, bi to pomenilo zmanjšanje števila političnih strank v parlamentu, oblikovali pa bi se dve močni politični stranki, a bi verjetno še naprej nastajale in ugašale tudi nove stranke.
Volišče v Poštni ulici?
Jurij Toplak je na ustavno spornost 4. člena o razlikah v volilnih okrajih opozoril že leta 2000, ko je kot študent vložil pobudo za ustavno presojo, a so ga takrat zavrnili. Sicer pa Toplak ne izpostavlja drugih večjih težav z volilnim sistemom pri nas. Opozoril je le na manjše neustavnosti, kot je ta, da na zadnjih volitvah invalidi niso imeli dostopa na določena volišča, ali ta, da je dva tisoč osebam z intelektualno oviranostjo odvzeta volilna pravica.
Pravi, da je sistem sicer dober, bi pa lahko še veliko naredili za približanje volitev državljanom. Diskusij glede glasovanja preko spleta je bilo že veliko. Estonci na primer tak sistem prakticirajo že leta. Zadržki pa gredo v smeri, da se na spletu pač vse nekje beleži in da bi posamezniki v strahu pred tem glasovali drugače kot sicer. Vse večje vprašanje, še zlasti v času koronavirusa, je tudi glasovanje po pošti. Izključno na ta način bodo potekale prihajajoče volitve v določenih zveznih državah ZDA. Toplak opozarja, da take volitve niso povsem poštene: "To pomeni, da lahko na odločitev ostarele gospe vpliva njena hči ali pa mož s trdnim političnim stališčem na svojo ženo. Take volitve potem niso več svobodne." Veliko bolje bi bilo po besedah Toplaka razmišljati o tem, da posameznikov ne bi več omejevali na njihova volišča in da bi lahko glasovali tam, kjer se najraje zbirajo. "Volišča bi lahko bila v nakupovalnih centrih ali na drugih zbirališčih. V Latviji so na primer postavili volišče v ulico z lokali. Mladi so tako oddali svoj glas kar med druženjem. To je tako, kot da bi mi imeli volišče na primer v Poštni ulici v Mariboru," še predlaga.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
