Darja Lukman Žunec
Čeprav so sprejeli nekaj ukrepov, kmetom - ki so bili denimo ob domala ves pridelek na njivah tik pred žetvijo pšenice in jim je koruzo domala zmlelo, ko je ravno pričela cveteti, ali pa so bili ob zelenjavo in buče - očitno zmanjkuje volje.
Ministrstvo za kmetijstvo jim nasprotuje, naj svoje pridelke vendarle zavarujejo, oni vračajo nazaj, češ da bi to imelo smisel oziroma računico le, če bi jim država subvencionirala 65 odstotkov premije in omejila višino odbitne franšize pri petih odstotkih ali vsaj pod desetimi. Tako bi se za zavarovanje pridelkov morda le odločilo več kmetij.
Največ upov kmetje zdaj polagajo v učinkovitejšo letalsko obrambo pred točo. Zato podpirajo prizadevanje mariborskega letalskega centra, da jim država zagotovi dolgoročno sistemsko financiranje in naložbo v sodobna letala. Pri tem kmetje poudarjajo, da protitočna obramba ni namenjena zgolj njim, pač pa imajo do tega koristi vsi prebivalci in tako ta ni samo stvar kmetijskega ministrstva. Želijo si, da bi opravili neodvisne primerjalne študije učinkov obrambe pred točo v Avstriji, na Hrvaškem in pri nas. Prepričani so namreč, da so sosedje tako z letali kot z raketami dovolj učinkoviti in lahko zmanjšajo uničevalnost toče na minimum.
Kar po zadnjih neurjih v Podravju skrbi bolj od škode, je, da kmetje obupujejo, izgubljajo voljo in predvsem zelo težko še najdejo smisel v kmetovanju
