Desant na Drvar
Do zime sva potovala skozi opustošene vasi zahodne Bosne. To je tisto, kar prečudoviti pokrajini, po kateri vijuga pusta cesta, daje noto bridke žalosti. Prizore zaselkov, v katerih nobena hiša nima strehe, medtem ko je tu in tam na kakšnem zidu še vedno opaziti sledi obstreljevanja, zaznamuje nekaj, kar bi lahko najbolje opisali kot neprisotnost ljudi. Tukaj ne gre za smrt. Da bi lahko nekje zavladala smrt, tista človeška, ki nas vznemirja, morajo tam živeti ljudje. Z življenjem pa je iz teh krajev izginila tudi smrt ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
