Darka Zvonar Predan
Še ena zanimiva monografija, ki želi z biografijami avtorjev s področja humanističnih in družboslovnih znanosti razgrniti pomemben del slovenske zgodovine, je izšla pred kratkim. Nabor obravnavanih osebnosti bo najbrž spet povzročal hudo kri, češ da so bila pri izbiri odsotna trdnejša merila, vendar niti enemu od 17 prispevkov ni mogoče očitati, da ne pripomore k poglabljanju znanja o kulturnozgodovinski krajini slovenskega prostora v 19. stoletju, simbolno zaključenem s prvo svetovno vojno.
Almanah je uredila dr. Mateja Ratej (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU), ki je tudi avtorica enega od prispevkov. Poleg nje sodelujejo še Matjaž Grahornik, Daša Ličen, Aleksandra Gačić, Jurij Perovšek, Marjeta Ciglenečki, Jerneja Ferlež, Andrej Rahten, Mojca Šorn, Tone Partljič, Katja Mihurko Poniž, Andreja Rakovec, Bojana Bajec, Silva Bandelj, Sašo Dolenc, Jure Maček, Vlasta Stavbar in Vesna Leskošek.
Zbornik se začne z grofom Henrikom Adamom Brandisom, zaslužnim za pomembne prezidave mariborskega mestnega gradu in za kapelo na Piramidi, pokopan je pod prezbiterijem mariborske frančiškanske cerkve. Sklene se z ljubljansko učiteljico Marijo Wessner, ustanoviteljico Ženskega vzgojnega in podpornega društva Mladika z internatom, kjer je danes ministrstvo za zunanje zadeve. Ob njej se zvrstijo pisateljica in pustolovka Isabel Burton, slikarka Ivana Kobilca, igralka Avgusta Vela Nigrin, še ena učiteljica, ravnateljica mariborske meščanske šole Antonija Štupca in meščanska gospodinja, begunka Konstanca Tofan. Pri tem ni mogoče spregledati, da so se, kot opozarja urednica, v 19. stoletju ženske na Slovenskem javno uveljavile zlasti v šolstvu in da se je dejanj prodornejših posameznic – če niso bila t. i. narodnobuditeljska – praviloma oprijel status ekscesa. Zastopane so tudi tri generacije žensk iz rodbin Borštnik - Kremenšek, poleg njih pa še ena zanimiva rodbina, mariborski Kiffmanni. Med moškimi (Ferdinand Dominkuš, Milan Jaklič, Alois Kasimir, Karel Klun, Alojz Kraigher, Matevž Langus, Josef Stefan, Avguštin Stegenšek) najdemo v glavnem osebnosti, ki so se uveljavile koti umetniki, pravniki, zdravniki ali duhovniki z dodatnimi dejavnostmi.
Dragoceno branje, pri katerem opazite tudi trud, da bi, kot pravi urednica, osebnostim, ki so zaradi svoje nemške usmerjenosti ali slovenske nacionalne mlačnosti po koncu življenja zdrsnile v brezno kolektivne pozabe, slekli ogrinjalo nacionalnega odpadništva in jim vrnili mesto legitimnega, tvornega delca v njihovem času in prostoru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
