Plačna nesorazmerja: Ko imajo šefi nižje plače od svojih delavcev

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
22.06.2019 06:48

Na računskem sodišču opozarjajo na plačna nesorazmerja med funkcionarji in javnimi uslužbenci, saj že povzročajo negativno selekcijo, dolgoročne posledice tovrstnih nesorazmerij pa so lahko usodne za celotno državo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Predsednik republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora sodijo v plačni in statusni funkcionarski vrh. So v najvišjem, 65. plačnem razredu, kar pomeni, da jim pripada 5419,54 evra bruto osnovne plače. Kljub temu so po plači v javnem sektorju daleč za tisoč najbolje plačanimi javnimi uslužbenci. Premier Šarec se je s svojo plačo, ki je maja znašala 5653 evrov bruto oziroma 3337 evrov neto, v javnem sektorju uvrstil na 1440. mesto po višini plače. Najbolje plačan javni uslužbenec v marcu je bil po podatkih portala plač s 16.996 evri bruto strokovni sodelavec Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, medtem ko je bil prvi funkcionar na 45. mestu z 9668 evri bruto župan prestolnice Zoran Janković. Razlog za tako velike razlike, pa čeprav lahko javni uslužbenci z osnovno plačo sežejo le do 57. plačnega razreda - kar znese 3960 evrov bruto - tiči v številnih dodatkih, ki jih lahko prejmejo javni uslužbenci. Pri tem še posebej izstopajo zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki si lahko z dodatki tudi več kot podvojijo plačo, zato ne čudi, da med sto najbolje plačanimi v javnem sektorju zmeraj prevladujejo zdravniki.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta