(POGLED IZ PENZIONA) Demenca je bolezen, ne sramota

Demenca je v naši digitalizirani in vse bolj egoistični družbi še vedno stigma. Oboleli in njihovi bližnji se povečini sramujejo, ko zvedo za diagnozo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Diagnoza moje mame je bila Alzheimerjeva bolezen. S sestro nisva vedeli nič o demenci, ki se počasi, tiho, neopazno zaje v vse pore obolelega in njegove družine. Leta 2015 sem za prilogo časopisa Štajerski tednik o tej zahrbtni bolezni med drugim zapisala:

“Mnogokrat mi kdo reče, naj ne bom žalostna, ker je mama zbolela za demenco, saj dementni živijo v svojem svetu in jim je lepo. To je velika zmota! Tudi za demenco oboleli imajo in izražajo močna čustva in razpoloženja. Jezo. Srd. Strah. Žalost. Bolečino. Zadovoljstvo. Veselje. Srečo. Ljubezen. Trpijo in žalujejo, so prestrašeni in se čutijo osamljeni, se veselijo in se zaljubljajo. Najina mama je dementna, srečni sva, ker je najina mama, ker jo še imava, ker jo še lahko objameva in poljubiva. Največja sreča zame je, ko me pogleda in vprašujoče reče: Nevenka? Žal vse bolj redko.”

Od leta 2011 je september mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Demenca je v naši digitalizirani in vse bolj egoistični družbi še vedno stigma. Oboleli in njihovi bližnji se povečini sramujejo, ko zvedo za diagnozo. V Sloveniji je največ za to, da bi ljudje demenco sprejeli in se naučili z njo živeti kot z vsako drugo boleznijo dolgožive družbe, naredila Spominčica – Alzheimer Slovenije. To prostovoljno, samostojno, nepridobitno, strokovno združenje si prizadeva za zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči obolelim za demenco, njihovim svojcem in skrbnikom. Številne mednarodne konference, razprave, svetovanja, publikacije in še bi lahko naštevala so vodstvo in nekaj tisoč prostovoljcev Spominčice izvedli zato, da bi ljudem na kar se da poljuden, vsem razumljiv način pomagali razumeti in sprejeti demenco ter živeti z njo.

S sestro sva se sproti izobraževali in učili, kako se spopasti z demenco. Težko je bilo, veliko solz, slabe vesti, tudi veliko smeha in veselja, ko smo še lahko delile skupne spomine. Mama naju zadnji dve leti svojega z demenco zastrtega življenja ni več poznala. Od leta 2012 sodelujeva pri ozaveščanju o demenci, ki ni sramota, temveč bolezen. Če skrbite za osebo z demenco ali imate tovrstne izkušnje – pridružite se skupinam za samopomoč, obiščite svojega obolelega prijatelja/prijateljico. Demenca ni nalezljiva bolezen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta