(POGLED IZ PENZIONA) Pred kakšne prepade stopamo?

Prepadov je vse preveč, in le skrbi nas lahko, v katerega bomo ob sedanji svetovni in domači politiki padli.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
United Nations Secretary-General Antonio Guterres speaks during a high-level meeting to commemorate the twentieth anniversary of the adoption of the Durban Declaration being held during the General Debate of the 76th Session of the United Nations General Assembly in New York, New York, USA, 22 September 2021. Justin Lane/Pool via REUTERS
REUTERS

Zagotovo je bila ta teden v medijih po vsem svetu najbolj odmevna novica uvodni govor generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa na generalni skupščini, da je ves svet na robu prepada in se pomika v napačno smer v boju s pandemijo in podnebnimi spremembami, katerih posledice so najbolj prizadele najrevnejše države po svetu, seveda pa tudi vse druge. In navadni državljani se s tem gotovo strinjamo. Mnogo manj so o tem govorili izvoljeni predsedniki vlad in držav na skupščini OZN, saj vedo, da bi jih vsi domači politični nasprotniki takoj vprašali, kaj pa ste vi doslej storili, da se to ne bi zgodilo.

In pred tem prepadom stojimo tudi v Sloveniji, pa ni edini, s katerim se bomo soočali. Če smo bili izjemno veseli vseh sijajnih uspehov naših športnikov v preteklih tednih, pa je brez odmevov ostala novica o enajstem mestu na svetu, ki smo ga dosegli po številu smrti na milijon prebivalcev, ki so bile povezane z okužbo s covidom in še vedno nizko precepljenostjo med državami EU, s katerimi se sicer tako radi primerjamo. In tudi tu se kaže razdvojenost Slovenije, ki se vedno bolj veča in se je začela ob dojemanju polpretekle zgodovine našega naroda, ki je ne ena ne druga politika ne prepuščata le zgodovinarjem in politično zase izkorišča vsaka le en pogled nanjo.

Prepad, ki me skrbi, je tudi kadrovska politika v naši državi. Očitno si je vodilna stranka za svoj program na tem področju - ni pa ga pred volitvami javno objavila - privzela kar cestnoprometni predpis, da imajo prednost vedno samo desni. Da to velja za vladne službe, je normalno, da se to širi na ves javni sektor in tudi gospodarske dejavnosti v državni lasti, pa je nekaj povsem drugega, saj bi tam moral biti osnovni kriterij uspešnost in strokovna sposobnost vodilnih kadrov. Seveda to ni prvič in se je dogajalo tudi pri politično drugače obarvanih vladah, kar je doslej najbolje opisano v knjigi Francija Demšarja Javna hiša Slovenija, ki je izšla pred tremi leti.

Kot nekdanji novinar in urednik sem zaskrbljen tudi nad prepadom, v katerega so že pri tej vladi padli mediji in novinarji, kjer ravno tako velja, tako pri financiranju kot odnosu, pravilo desnega. Prepad, ki nam grozi od zunaj, pa bomo čutili občani in tudi gospodarstvo na položnicah in računih v naslednjih mesecih. Povsod po svetu skokovito naraščajo cene energije, najbolj plina pa seveda tudi elektrike in pogonskih goriv. Za plin naj bi bil odgovoren Putin, ki manjša dobavo po dosedanjih plinovodih, da bi čim prej odprli končani plinovod Severni tok. Temu nasprotujejo ZDA in se obotavljajo tudi Nemci, ker bo to prizadelo tudi Ukrajino.

Hladne vojne ne bo, je v OZN zagotovil ameriški predsednik Biden, nadomešča pa jo trgovinska vojna, katere cilj je očitno tudi EU, kot to dokazuje milijardno oškodovanje Francije, ki so ga omogočile z odpovedjo pogodbe o prodaji francoskih podmornic Avstraliji ZDA in Velika Britanija.

Prepadov je torej vse preveč, in le skrbi nas lahko, v katerega bomo ob sedanji svetovni in domači politiki padli. Slovenci lahko vplivamo le na domačo, toda uspešni bomo le, če bo ta na eni in drugi strani bolj kot doslej začela upoštevati osnovna pravila demokracije, ki nimajo prav nič skupnega s spodbujanjem sovraštva in nekulturnega obnašanja med politiki, ki se nato širi med ljudmi in jih razdvaja. Namen večstrankarske demokracije je v tem, da pravično in uspešno skrbi za razvoj države in blagostanje vseh njenih prebivalcev, kar najbolje dokazuje rekordno obdobje nemške kanclerke Angele Merkel, pa čeprav je bila rojena in šolana v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Njenemu predlaganemu nasledniku javnomnenjske raziskave pa za zdaj ne kažejo dobro. Naše politične stranke se očitno iz tega doslej niso ničesar naučile in se že dve desetletji izmenjujejo kot po tekočem traku in vse preredko se je zgodilo, da so vladale ves mandat. Upam, da se bodo sposobne temu prepadu čim prej izogniti in se tudi iz načina vladanja Merklove kaj naučiti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta