Ptuj, mesto muzej, mesto tisočerih zakladov, staro mesto novih doživetij … so slogani, s katerimi v mesto privabljajo turiste. Po dobrih dveh desetletjih poskusov obnavljanja markantnih zgradb in trgov ter ustanavljanja novih institucij mu lahko dodajo še slogan Ptuj, mesto nedokončanih obnov.
Srednjeveško mestno jedro je v samostojni Sloveniji po preoblikovanju lokalne samouprave postalo poligon za prestižne obnove. V času mandata Miroslava Lucija so začeli obnovo minoritskega samostana in jo končali osem let po izteku njegovega županovanja. Najbolj aktivni in agresivni posegi v zgradbe mestnega jedra so bili v treh mandatih Štefana Čelana. Temeljni kamen za obnovo Mestnega gledališča Ptuj so položili leta 2006, firma Gradnje Gradis Ptuj, ki jo je zelo slabo realizirala, je šla šest let kasneje v stečaj, obnova še ni končana. Čelanov največji nedokončani obnovitveni projekt je dominikanski samostan, ki je razdvojil stroko, Ptujčane in obiskovalce. Ni potrebe po odpiranju ran, vredno pa je opozoriti, da je Ptuj s ponesrečeno prenovo izgubil najlepšo dvorano - cerkveno ladjo, sedaj polno betona in železja. Še bolj žalostno je, da vanjo ne morejo invalidi, Ptuj pa naj bi bil invalidom prijazno mesto. Kot zgodba o jari kači se vleče obnova gradu Turnišče, ki sta si ga država in občina podajali kot vroč kostanj. Nazadnje je spet pristal v občinski lasti, a denarja za obnovo ni, le dva konservatorska načrta in kup idej. Eno sta izdelali celo osnovnošolki, ki sta predlagali ureditev hotelskega kompleksa, gledališki režiser Samo M. Strelec pa Muzej uspehov Slovenije. Iz Čelanovega zadnjega mandata so načrti prešli v Senčarjevega in pristali pri aktualni županji.
Miran Senčar si je omislil obnovo tržnice, ki tudi razburja javnost. Bojda se je zaradi avtorskih pravic arhitekta ne smejo dotakniti. Branjevke in kupci besnijo zaradi dostopa, potem zaradi popolnoma zgrešenih stojnic, ki ne varujejo ne pred soncem ne pred dežjem, in zaradi onemogočene hrambe pridelkov in pripomočkov. Tudi napeljave pod tržnico rade odpovedo, še posebej ob večjem dežju. V Senčarjevem mandatu je mesto dobilo tudi desetletja načrtovano galerijo. Prostorno, z odličnim razstavnim programom, vendar v tretjem nadstropju stavbe brez dvigala. Tudi dvigalo je pristalo pri Nuški Gajšek, tako kot ureditev drugih načrtovanih galerijskih prostorov nadstropje niže. Poleg podedovanih se je županja lotila svojih projektov. Z zamudo se je začela temeljita prenova kompleksa Stare steklarske z Vrazovim trgom in pripadajočimi ulicami, ki naj bi bila končana do decembra prihodnje leto.
Županja je s podrtjem stavbe Koteks tobusa, ki ji bo sledilo še rušenje ostanka kopališča, razdvojila stroko in javnost, saj je korenito spremenila veduto Ptuja. Moram priznati, da je lepša, bolj prijazna. Toda, najlaže je rušiti, težje je graditi. Še posebej, če nimaš vizije, kaj umestiti v nastali prostor. Park bi bil dobrodošel, četudi le kot začasni nadomestek sedanjega neurejenega parkirišča.
Ob nedokončanih obnovah v mestnem jedru ostaja največji problem arheološki muzej, ki ga je v svoj program zapisala tudi županja. Mesto je imelo že leta 2003, ko je muzej slavil 110-letnico, v depojih več kot 98 odstotkov najdb! Zdaj jih je tam najbrž še odstotek več. O financiranju dejavnosti v stavbah, ki čakajo na dokončno obnovo, pa kdaj drugič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
