(POGLED IZ PENZIONA) Stari džuboks

Po številu gostinskih stolov smo glede na število prebivalcev rekorderji. Meter šanka je očitno donosen, le ta se še splača.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Je v državi kriza? Gostinski vrtovi so polni. Hotela sem zgolj v mestnem jedru, od Kojaka do Glavnega trga, prešteti gostilniške/kavarniške stole na vrtovih, pa sem se že v Slovenski trikrat zmotila in odnehala. Po številu gostinskih stolov smo glede na število prebivalcev rekorderji. Meter šanka je očitno donosen, le ta se še splača. Pa ne povsod. Bi pred večernim filmom v Planetu Tuš popili kavico, morda kozarec penine? Nekoč tako živahen Planet je zvečer pokopališče. Marsičesa tam ni več, ne kotička za otroke ne trgovin, razen marketa. A da ni niti pol metra šanka! V Mariboru? S kolegico sva se dogovorili pol ure pred predstavo, da bova tako elegantno s privzdignjenim mezincem spili en drink … Figo. Ko sva vprašali blagajničarko, kje je to mogoče, naju je poslala čez cesto, bife da je zraven Hoferja … No, taka nuja pa spet ni bila.

Slovenska tema, ki se vse bolj rola, je gradnja nove jedrske elektrarne. Zakaj za vraga politiki tako strastno navijajo zanjo? Saj vemo, kajne. Poznavalci tovrstnih rabot svarijo, da bodo težki milijoni spet poniknili, ker je pri takih poslih korupcija pravilo, seveda vsi vnaprej vedo, kdo ima dostop do korita … Kar neka brezvezna upokojenka Nada že ne. Se mi zdi hecno, da korupcijo napovedujejo kot gotovo dejstvo, ne kot možnost. Se je morda že začela, že kaj zamujamo? Morda se je začela že, ko je nekdo prvič omenil možnost gradnje. Če vnaprej veš, kdo si lahko omasti brke, ali tega ni mogoče preprečiti? Sem naivna, ne? Me spominja na vic o policaju (lahko je tudi blondinka ali Mujo), ki vidi na tleh bananin olupek in pravi: Joj, spet bom padel …

P. S. Kako se v življenju nekatere stvari “poklopijo”. Po dolgem času sem videla v simpatičnem bifeju na Obali džuboks. Čisto pravi džuboks. Primož, lastnik lokala, pri katerem pijem kavo, je vnuk natakarice Ine, pri kateri sem pred desetletji v Mariboru pila kavo v Bobiju pri Astoriji. Tudi tam je bil v kotu džuboks, še se spomnim nekaterih pesmi … Ko vrže nekdo pri Primožu v režo kovanec in se razleže stara nežna melodija, zaprem oči ... Ko jih odprem, čarovnija izgine.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta