Poštenost, resnica in domovina (vrstni red je poljuben)

Stanje na desnem polu, še posebno v Janševih imperialnih medijih, lahko zdaj edini opiše skatolog Vinko Vasle, ki najuspešneje plava v tej materiji. Vodja se je namreč na škandal s Tajanijem in Salvinijem odzval nejasno - vsekakor je hotel obtožiti domače komuniste, bivše in sedanje, vendar mu nekako ni šlo, zato je moral situacijo reševati simplicissimus Stane Granda z izjavo, da se mora pravzaprav stranka SD opravičiti (menda Tajaniju?) za zločine, ki so jih zagrešili njeni politični predniki. Kar se desnih evroposlancev iz Slovenije tiče, tudi oni so bili v svojih odzivih nekam zmedeni. Slovenski poslanci in poslanke evropske levice so se po drugi strani odločno in odlično odzvali, skupaj z mnogimi evropskimi poslanci in uglednimi osebnostmi iz Slovenije in Hrvaške, ki so zahtevali, da se Tajani opraviči in nato odstopi s svojega položaja. Zakaj se je to moralo zgoditi? Zato ker vodja desne opozicije sam ni niti dovolj pameten niti dovolj spreten, da bi se znašel, očitno pa ob sebi tudi nima profesionalcev - svetovalcev. V tem smislu cel projekt triletne goebbelsovske propagande, spravljanja ob pamet, poneumljanja množic ter razširjanja strahu in nasilja razpada, v glavnem zato, ker vanj niso dovolj vlagali. Vloženega je bilo toliko, kolikor je bilo treba odplačati, in to je petolizniško prikimavanje Orbanu in napadanje Sorosa za račun Orbana, brez kakršnekoli realne zveze s situacijo v Sloveniji. Še huje je z občudovanjem Trumpa, tu v zameno ne dobijo čisto nič. Cel projekt SDS-medijev je bil zasnovan na vrat na nos, brez jasnega koncepta in s katastrofalnim kadrovskim okvirom: z vseh vetrov in iz mnogih lukenj so pobrali ljudi, ki jih nihče ni hotel, pijanske prijatelje, čudake, neizobražene, novinarsko nepismene neprofesionalce, ki so si tu dali duška in, sledeč preprostim napotilom, začeli pljuvati po tistem, kar so jim označili kot tarčo. Nekaj nedoraslih potomcev v najboljši nepotistični tradiciji, obračanje vsakega pojma na glavo, škandalozni spodrsljaji in napake ter nezaslišana količina laži - in že smo dobili … poštenost, resnico in domovino. Najnovejši primer vedenja te združbe je ta: ko sem pripomnila, da njihov avtor ne ve, kdo je newyorški župan (mar nima interneta?), je sledil odgovor, v katerem piše, da bi me morali ukiniti (plus 20 konkretnih želja, kako naj umrem, v komentarjih pod tekstom) in da sem dementna ter že zdavnaj plesniva zgodba o tem, da sem iz Srbije prišla zaradi kraje (izmišljotina tračarja Bojana Požarja). Čestitke znanemu avtorju A. B.! Primer se ne more niti primerjati z drugimi žrtvami istega postopka, vendar je svež.