Josh Brolin kot Eddie Mannix v filmu Ave, Cezar
Hollywood slovi po tem, da uprizarja zgodbe o praktično vseh vidikih človekovega obstoja, a nekateri izmed najboljših so bili vendarle tisti, ki jih je posnel – o samem sebi. Tukaj nam niti ni treba iti daleč v zgodovino, kot denimo do legendarnega Wilderjevega filma Bulvar somraka (Sunset Blvd.) iz leta 1950. Najodmevnejša linija filmov na to temo je namreč nastala prav v minulem desetletju. S filmi, kot so Umetnik (2011), Misija Argo (2012), Bilo je nekoč v Hollywoodu (2019) in Mank (2020), je Hollywood našel privlačen način, kako narcistično pripovedovati zgodbe o samem sebi – in pri tem biti izredno uspešen.
Glede na eminenten seznam režiserjev, ki so posneli omenjene filme (Tarantino, Fincher, Affleck), ni presenetljivo, da sta se tega pristopa leta 2016 lotila tudi Joel in Ethan Coen. Omenjenima avtorjema tematika ni povsem tuja, saj sta že leta 1991 s filmom Barton Fink, zgodbo o pisatelju, ki želi uspeti v filmski industriji, posnela celo enega svojih najboljših filmov. A če sta bila brata Coen takrat še na začetku svojih karier, sta ob nastanku filma Ave, Cezar že uživala v statusu eminentnih režiserjev našega časa. To se filmu pozna že na prvi pogled. Tu sta impresivna scenografija, za katero sta prejela nominacijo za oskarja, in pa seveda igralska zasedba, ki vključuje cel seznam odmevnih imen, kot so Josh Brolin, George Clooney, Scarlett Johnasson, Tilda Swinton, Ralph Fiennes, Frances McDormand, Channing Tatum, Jonah Hill, Alden Ehrenreich, nekaj znanih obrazov pa se v filmu celo pojavi povsem nenapovedano.
O FILMU
• S filmom Ave, Cezar je George Clooney zabeležil že četrto sodelovanje z bratoma Coen, po filmih Kdo je tu nor? (2000), Loči me in zapelji (2003) in Preberi in zažgi (2008).
• V filmu se za hip pojavi tudi Dolph Lundgren, ki je bil še posebej počaščen, da sta ga brata Coen povabila k sodelovanju. Zvezdnik akcijskih filmov si namreč nikoli ni mislil, da bo imel kdaj priložnost nastopati v tako kakovostnem avtorskem filmu.
• Brata Coen sta film Ave, Cezar posnela na 35-milimetrski trak, in sicer na pobudo direktorja fotografije, oskarjevskega nagrajenca Rogerja Deakinsa.
S filmom Ave, Cezar sta brata Coen ustvarila enega svojih najbolj komičnih celovečercev, pri čemer so liki v veliki meri prignani v polje karikature. Kljub temu pa zgodba vendarle temelji na resničnih dogodkih. Osrednji lik, ki ga v filmu igra Josh Brolin (na sliki), namreč uprizarja Eddieja Mannixa (1891–1963), izvršnega producenta pri studiu MGM, ki je bil poleg običajnih vidikov filmske produkcije znan kot “fikser” – oseba, ki skrbi za to, da pod preprogo pometa raznovrstne škandale, ki so se dogajali filmskim zvezdnikom. Če je denimo imela kakšna igralka nečedno afero, če se je kakšen igralec pretirano predajal opojnim substancami ali pa so med člani filmske ekipe preskočile prepovedane iskrice, je Mannix skrbel, da tovrstne novice niso bile objavljene v tabloidih, pa čeprav so novinarji že vedeli zanje.
Ta podlaga je že od daleč videti idealna za komično poigravanje Joela in Ethana Coena. V filmu tako vidimo celo vrsto značilnih odbitih likov, po katerih sta znana avtorja iz Minnesote. Tudi zaradi tega lahko zlahka rečemo, da sta brata Coen s filmom Ave, Cezar posnela enega svojih najbolj sproščenih filmov, obenem pa tudi enega najbolj spregledanih. Film se namreč ob dokaj skromnem oskarjevskem uspehu (zgolj ena nominacija za scenografijo) ni vidneje usidral v kolektivno zavest. Po petih letih imamo torej zdaj lepo priložnost, da ponovno ovrednotimo film, ki je ob izidu kar nekoliko zdrsel mimo pozornosti gledalcev.