29. maj 1972
Stane Kavčič na obisku v Budimpešti
Slovenska vladna delegacija, ki jo vodi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Stane Kavčič, sestavljajo pa jo še Milovan Zidar, Mirko Žlender in Marko Kosin, bo jutri zjutraj z letališča na Brniku odpotovala na tridnevni obisk na Madžarsko. Člani delegacije se bodo v Budimpešti pogovarjali z najvišjimi predstavniki madžarske vlade o nadaljnjem razvoju stikov med SR Slovenijo in sosednjo Madžarsko. To velja predvsem za gospodarsko, prometno in nekatera druga področja. V Gyoeru si bodo ogledali tamkajšnjo tovarno vagonov in kamionov, obiskali pa bodo tudi županiji Vas in Zala, kjer se bodo s pristojnimi županijskimi dejavniki pogovarjali o nekaterih možnostih za intenzivnejše sodelovanje obmejnih slovenskih in madžarskih pokrajin in o vprašanjih slovenske narodnostne skupine v Porabju. Ob tej priložnosti bodo obiskali osnovno šolo v Zg. Seniku. Delegacijo izvršnega sveta SR Slovenije spremlja med njenim obiskom na Madžarskem urednik našega lista Dragan Flisar, ki bo poročal za naše bralce.
29. maj 1972
Spomenik partizanom na Koroškem
Na Komlju pri Cempercu nad Pliberkom so včeraj popoldne odkrili spomenik padlim partizanom Domnikove čete, ki je imela 12. oktobra 1944 hude boje z nacisti pri Apovniku. Odkritje je pripravil glavni odbor zveze koroških partizanov, udeležilo pa se ga je okrog 1000 ljudi iz avstrijske Koroške in Mežiške doline ter drugih slovenskih krajev, poleg njih pa še jugoslovanski generalni konzul iz Celovca Bojan Lubej, dr. Franci Zwitter in veliko preživelih borcev iz druge svetovne vojne. Spomenik je odkril in spregovoril nekaj besed o partizanskih bojih na avstrijski Koroški predsednik zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper. V svojem govoru je še posebej poudaril sedanje dobre odnose z Jugoslavijo, obenem pa opozoril odgovorne avstrijske organe, naj prepovejo delo Heimatdiensta v Avstriji. O zadnjih bojih Domnikove Čete usodnega 12. oktobra je govoril edini preživeli borec te čete Jurij Bojanovič.
T. IVIČ
29. maj 1972
Donat proti srčnemu infarktu
Zdravilišče v Rogaški Slatini ima tri vrelce, ki so po kemični sestavi različni. Tempel in Styria se uporabljata predvsem kot mineralna namizna voda in sta zelo dobri tudi za mešanje z vinom. Vodo iz vrelca Donat pa prodajajo predvsem za zdravilno vodo. Zdravniški specialisti in kemiki so v zadnjih letih ugotovili, da mineralna voda iz vrelca Donat vpliva na zdravljenje poleg dosedaj znanih tudi še nekaterih drugih bolezni. /.../ Dokazano je, da imajo hujši srčni bolniki, predvsem tisti s srčnim infarktom, znižane vrednosti magnezija v krvi. /.../ Z naravnim dajanjem magnezija v obliki Donatovih mineralnih vod pomagamo takim bolnikom k ozdravitvi, tiste, ki so ogroženi, pa varujemo pred resnejšnim obolenjem. /.../ Iz strokovnih beležk centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod v Mariboru in po izjavah strokovnjakov tega zavoda lahko zasledimo, da je mineralna voda vrelca Donat po svoji kemični sestavi in zdravilnosti edinstvena v Evropi in nima primere tudi zunaj teh meja. /.../ Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da zadnje čase vedno bolj upoštevajo mineralno vodo iz Rogaške Slatine tudi v bolnicah pri nas in v tujini. Tako so jo v mariborski bolnici začeli uporabljati ponekod tudi za nadomestilo nekaterih zdravil. Vedno bolj pa se uporablja za dodatno zdravilo po nekaterih operacijah.
I. IVAČIČ
Razstava svežih pogledov
V zgornjih prostorih salona Rotovž v Mariboru so te dni odprli razstavo del, ki so jih skupaj s svojima pedagogoma - arhitektko Marleno Pehani in slikarjem Zmagom Jerajem - pripravili dijakinje in dijaki mariborske gimnazije pedagoške smeri. Imenitno doživetje za vsakogar, ki si jo bo ogledal - toliko svežine in sproščenosti pa drznih korakov naprej na poteh likovne vzgoje najdemo tamkaj. Na otvoritvi sta govorila ravnateljica Draga Humekova in slikar Zmago Jeraj.
30. maj 1972
4. julija slavje slovenskih brigad
Edvard Kardelj se je odzval prošnji odbora, ki pripravlja proslavo slovenske partizanske vojske ob 30. obletnici ustanovitve prvih brigad. Na slovesnosti, ki bo 4. julija letos, na dan borca, v bližini Zadobrove pri Ljubljani, bo imel Edvard Kardelj slavnostni govor. Na proslavo v Zadobrovi bodo posebej povabili maršala Tita. Pričakujejo, da se bo slavja udeležilo najmanj 70.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije ter delegacije iz drugih republik.
30. maj 1972
Obisku v Moskvi že pravijo zgodovinski
Ameriški predsednik Richard Nixon je končal obisk v Sovjetski zvezi. Na obisk v ZDA je povabil generalnega sekretarja Leonida Brežnjeva, predsednika Nikolaja Podgornega in premiera Alekseja Kosigina. Vabilo so sprejeli, na obisk pa bodo prišli bržkone šele po predsedniških volitvah v novembru. Moskovskemu dialogu že dajejo vzdevek zgodovinski. Uradni predstavniki obeh strani so dali prve ocene, ki so si enotne v tem, da bo izboljšanje ameriško-sovjetskih odnosov prispevalo h krepitvi miru in varnosti v svetu. Nixon je ocenil pogovore kot "teden velikih dosežkov", "odkrite in konstruktivne".
30. maj 1972
Učinkovito proti kozam
Od desetih držav na svetu, v katerih so se letos po daljšem premoru pojavile črne koze, je Jugoslavija edina, ki ji je uspelo to nevarno bolezen hitro in učinkovito zatreti. Tako je poročal generalni direktor svetovne zdravstvene organizacije dr. Caridau na letošnjem zasedanju te organizacije. Romunija je posebej poudarila, da je Jugoslavija zelo odkrito obveščala domačo in svetovno javnost, predstavnik ZDA pa je dejal: Vse države bi morale biti hvaležne jugoslovanski vladi za to, kako je ukrepala proti črnim kozam. 23. maja je svetovna zdravstvena organizacija objavila uradno sporočilo, ki pravi, da je Jugoslavija od 9. maja letos "obvarovana črnih koz".
31. maj 1972
Trgovine znova v nedeljo?
Svet za blagovni promet občine Maribor je razpravljal o poslovnem času trgovin. Občinska konferenca SZDL je namreč predlagala, da bi bila v nedeljo v Mariboru odprta vsaj ena samopostrežna trgovina največjih mariborskih podjetij, tako da bi imela glavna podjetja izmenično odprte trgovine v središču mesta. Trgovska podjetja so se z dogovorom v glavnem strinjala, vendar pa so predlagala, da naj bi bile cene v nedeljo za 10 odstotkov višje. Člani sveta za blagovni promet so priporočili trgovskim podjetjem, da to urede sama med seboj. Če jim je poslovanje v nedeljo zanimivo, naj imajo trgovine odprte, s pripombo, da naj bodo v soboto na voljo zadostne količine osnovnih živil (kruha, mleka, mesa itd.).
1. junij 1972
Dober tek, otroci!
"V naš vrtec hodi 56 otrok - Romov, ki obiskujejo soboške osnovne šole in 32 predšolskih otrok," sta povedali učiteljici Silva Šterman in vzgojiteljica Marija Camplin, ki delata v otroškem vrtcu Romov na Pušči. Le-ta letos slavi desetletnico delovanja. V teh letih so se zaradi učinkovitega predšolskega varstva otrok Romov izboljšali tudi učni uspehi teh učencev na osnovnih šolah. Lani so vrtec razširili, tako da ga sedaj obiskujejo tudi učenci osnovnih šol, ki v vrtcu pišejo domače naloge. S to vzgojno varstveno ustanovo pa so Sobočani dokazali, da je to edina pot sekanja korenin zaostalosti in še doslej marsikje premajhnega zanimanja družbe za probleme Romov, ki jih je v preteklosti okolje le s težavo sprejemalo. Zato so tudi le redki Romi sprejemali navade civiliziranega sveta.
P. P.
2. junij 1972
Mojsov predsednik VS
Junija bo predsednik varnostnega sveta Združenih narodov stalni jugoslovanski predstavnik v svetovni organizaciji veleposlanik Lazar Mojsov. /.../ Predsedništvo Mojsova je priložnost, da spomnimo, da je Jugoslavija tokrat tretjič članica organa, ki je za generalno skupščino najpomembnejši v svetovni organizaciji. /.../ Tretja izvolitev lani je zavoljo mednarodnega ugleda in podpore neuvrščenih potekala povsem gladko.
2. junij 1972
Jagode po pet dinarjev
Bralce moramo takoj razočarati. To ni mariborska cena, marveč beograjska. Na beograjski tržnici Zeleni vijenac so bile zadnjega maja popoldne jagode po 5 do 6 dinarjev, najlepše češnje po 7 dinarjev, pa tudi ostala zgodnja zelenjava je bila dosti cenejša kot v Mariboru. /.../ Tudi tisto, kar prodajajo na beograjski tržnici, ne zrase vse v bližini. Marsikaj pripeljejo prodajalci z vlakom precej od daleč, celo iz Makedonije. Toda očitno je Beograd vendar dosti bližje centrom, ki pridelujejo zgodnje sadje in zelenjavo, kot pa na primer Maribor. Vsaj kar zadeva cene in založenost!
