25. december 1971
V Polypexu narašča temperatura
V šoštanjski tovarni Polypex so se v zadnjem času precej zaostrili notranji odnosi. Kakor je znano, je bilo v tem podjetju vroče že lani, ko je občinska skupščina skušala uvesti prisilno upravo, to pa ji ni uspelo. Zdaj se je 64 delavcev iz proizvodnje pismeno obrnilo na delavski svet s prošnjo, da jim pismeno odgovori na nekatera vprašanja. /.../
Delavski svet naj bi odgovoril, ali direktorjeve kvalifikacije zadovoljujejo razpisne pogoje, ali je delavski svet razpravljal o razrešnici direktorja pred potekom mandatne dobe, in preden ga je znova izvolil, kaj je delavski svet ukrenil zaradi ponarejene bilance, ali je direktor nekoč ponaredil svoje dokumente glede šolske izobrazbe, kaj se je zgodilo z lanskim sklepom več kot polovice zaposlenih o nezaupnici direktorju.
Podpisniki terjajo tudi odgovor na vprašanje, zakaj delavski svet ni pogosteje skliceval zborov delovne skupnosti, zakaj ni uvedel nagrajevanja po uspešnosti posameznih obratov, dalje opozarjajo na privilegiran položaj žena nekaterih vodilnih delavcev, zakaj so postavili za v. d. obratovodje človeka, ki nima niti srednje izobrazbe, in kaj je storil delavski svet zaradi tega, ker ta tovariš, ki je študiral na stroške podjetja v Kranju, šole ni dokončal. Radi bi tudi odgovor, kaj so ukrenili zaradi "pijančevanja nekaterih predstojnikov med delovnim časom". /.../
Ob koncu pišejo: "Kolikor ne bomo dobili odgovora do postavljenega roka, bomo delavci ustavili delo in se pritožili na kabinet predsednika republike."
J. V.
27. december 1971
Computer na roki
Ameriški urarji so poslali na tržišče uro, ki je zelo malo podobna klasičnim. Niti kazalcev nima. Ure in minute se pokažejo v številkah. Te elektronske ure stanejo okrog 200 dolarjev. Poganja jih kremenčev kristal, čas pa kažejo le, če lastnik pritisne na gumb.
27. december 1971
Poroka dveh znanih nogometašev
V poročni dvorani v rotovžu sta v soboto stopila pred matičarja dva znana nogometaša Maribora Mladen Krajnc in Branko Horjak. Njuni izvoljenki sta Elica (levo) in Manica (desno). Priči sta bili soigralca Arnejčič in Simeunovič.
Obema mladima paroma želi na novi skupni poti mnogo uspehov tudi naše uredništvo.
28. december 1971
Prva dama slovenske popevke za vojake
V nedeljo je bil v dvorani B mariborskega razstavišča ob 30. obletnici vstaje, ob praznovanju dneva JLA in bližnjem prazniku enote, ki ji poveljuje polkovnik Alojz Kajin, koncert zabavnih melodij za vojake. /.../
Osebnost št. 1 na koncertu je bila vsekakor Marjana Deržaj. Takoj po koncertu so jo obkrožili oboževalci, ki so se živo zanimali za novosti v svetu zabavne glasbe. Ko smo jo ob koncu vprašali, naj kaj pove o vojakih, je prisrčno odgovorila:
"S prijatelji, s katerimi sem danes nastopila, smo pogosto gostje pri vas vojakih. Zelo prijetno se počutim med vami, ker so vojaki moje najbolj simpatično in najzvestejše občinstvo. Nedavno sem z isto skupino sodelovala na manevru Svoboda 71. In veste, kaj mi je pri vas najbolj všeč? Vojaški pasulj," je dejala z nasmehom prva dama slovenske popevke.
Pred nedavnim je pred domom JLA v Ljubljani Marjana dobila zlato plaketo od poveljnika ljubljanske armade generalpolkovnika Staneta Potočarja. Ob koncu smo ji vojaki v Mariboru čestitali za priznanje in jo prosili, naj nas prihodnje leto znova obišče. Obljubila je.
Dime Georgijevski
29. december 1971
Dober sosed bo pomagal ...
Potem ko je v zadnjem času gostoval že na Ptuju in v Ormožu, je Ivica Šerfezi obiskal tudi Središče ob Dravi.
Po uvodnih taktih orkestra je prišel na oder središkega Partizana "zlati dečko". Zvrstile so se pesmi, vmes pa je zapela še Dragica Sili, da si je lahko Ivica vsaj malo oddahnil. Zgovorni pevec je takoj vzpostavil izredno živ stik z dvorano, posebno ob pesmih Jupi, jupi ja ter Žena naj bo doma. Vendar pa je za trenutek ostal brez sape in besed, ko so mu iz občinstva povedali "recept" za sina. Priljubljeni pevec ima namreč že dve hčerki. Drugod so mu svetovali škornje, bič ipd., v Središču pa - dobrega soseda ...
V. Pajek
29. december 1971
Večerova anketa ob koncu leta:
Taras Kermauner, pisatelj in literarni teoretik: "Procesu, ki smo mu priča, bi raje rekel preoblikovanje države, kajti Slovenci že mnogo let živimo v državi; tudi Avstrija je bila država Slovencev, za katero pa mnogo stoletij ni bilo toliko bistveno, da je v nji vladal 'tuji' rod, temveč plemstvo in pozneje velika buržoazija; ob nji se je na koncu uveljavljala tudi mala, a z njo vred tudi že slovenska, pač v skladu s svojo močjo. Država, v kateri živimo, se bo preoblikovala še naprej, odvisno od številnih dejavnikov, ne nazadnje od značaja vladajočih plasti, njihovega prerivanja v boju za oblast.
Teoretično bi bilo najlepše, če bi se držali starega Jeffersonovega nasveta, naj bi se vsaka generacija (se pravi na 18 let) znova odločala o temeljnih ustavnih opredelitvah svojega skupnega življenja, torej tudi države. Vendar vemo, da bi bilo - in je - takšno odločanje ravno tako precej odvisno od vladajočih plasti, ki ga organizirajo; one imajo materialno, politično in propagandno itn. moč. Sicer pa pri nas to ne pride v poštev, ker vladajoče plasti izvajajo svojo legitimnost iz revolucije kot enkratne in nepreklicne odločitve naših narodov ter iz prve in edine ustavodajne skupščine (1945. leta); kot vemo in kot povejo tudi same, so to odločitev pripravljene braniti z orožjem. Zato je realno samo premišljevanje, ki se giblje znotraj določenega kroga, kroga torej, ki je določen tako po neki ideologiji kot po neki seveda zelo konkretni - moči.
Tu vidim nekaj praktičnih ciljev, za katere sem osebno zainteresiran, mislim pa, da bi bili tudi v korist večine. Najprej nadaljnje razvijanje pravne države z vsemi značilnostmi, ki jih takšna država ima: svoboda govora, tiska, združevanja itn. Država je instrument nasilja, tu ni kaj spremeniti; pomembno pa je, s kakšno mero nasilja to nasilje izvaja. Zato si želim čim bolj pravnega nasilja, čim več takšnega, ki uvaja red in dobro funkcioniranje proizvodnje in komunikacije; vem pa, da je takšen red rezultat zmerom znova vzpostavljenega plastičnega kompromisa med tekmujočimi elitami. Ta hip smo v položaju, ko je staro ravnotežje podrto, novo pa se zida prek pretresov, nesorazmerij in odprtega konflikta med tekmeci. Zelo žalostno bi bilo, če bi zgodovinsko zaostale sile (elite) v imenu teh ali onih ogroženih idealov ta proces zablokirale in vrnile stari red. /.../"
