26. julij 1971
Smo imeli ambicije, da bi imeli atomsko bombo?
Dosti ljudi je sodelovalo v polemiki o "naši A-bombi", oglasila so se zveneča znanstvena in politična imena, marsikaj zanimivega je bilo povedano - vse to smo skušali v skrajšani obliki povzeti tudi v nadaljevanjih v našem časopisu - toda tudi na koncu sta ostali dve nasprotujoči si trditvi. Ena je trditev dr. Ivana Supka, ki se ji v določeni meri priključujeta mnenji dveh uglednih naših znanstvenikov dr. Peterlina in pa Stevana Dedijerja, da so obstajale tudi pri nas nekatere ambicije, da bi si ustvarili svojo atomsko bombo. Nasprotna stran, po kateri so v glavnem tudi vsa politična imena, ki so v polemiki sodelovala, pravi drugače.
Niti Ivan Superk niti nihče drug v tej polemiki ni mogel z gotovostjo trditi, da so obstajali načrti o naši A-bombi. Tudi dr. Supek je govoril o domnevah in občutkih in sklepih, ki si jih je posredno ustvaril.
Toda povrnimo se ob koncu še enkrat k temu, kar je bil rekel general Ivan Gošnjak. Povedal je tudi tole: "Bilo je normalno, da je državni sekretariat za narodno obrambo zahteval od svojih strokovnih služb, naj preučijo ali ima Jugoslavija kakšne možnosti za izgradnjo atomske bombe. Zapovedal sem upravi za atomsko biokemično zaščito, naj pripravi ekspertizo ... Elaborat, ki sem ga dobil, je bil zelo obširen, resnica pa je bila zelo kratka: 'Jugoslavija ne more in verjetno nikoli ne bo izdelala bombe, ne le iz političnih, temveč iz materialno finančnih razlogov.'"
Ivan Gošnjak je nadaljeval: "Ekspertiza je, kratko rečeno, pokazala, da bi izgradnja atomske bombe deželo v ekonomskem smislu bolj oslabila, kot pa bi jo v vojaškem okrepila. To je prvo ... Drugo, nič manj pomembno dejstvo je, da bi morebitni napadalec, ki bi imel atomsko bombo, imel izgovor, da bi jo uporabil proti nam, ne le, če bi mi uporabili bombo, marveč če bi jo samo imeli. Končno pa je tu tudi politični moment: izgradnja in posest atomske bombe bi bila v nasprotju z našo politiko miru in boja proti sredstvom za množično uničevanje ljudi. Z drugimi besedami, alternativa A-bombi je koncepcija splošne ljudske obrambe, ki smo jo mi že takrat razvijali," je rekel Ivan Gošnjak.
Če bo ta polemika spodbudila skrbno in racionalno ekonomsko, znanstveno, politično, sociološko in psihološko analizo naše jedrske politike v preteklosti z namenom, da jo skušamo čim bolj koristno uporabiti za našo skupno dobrobit, potem je bila koristna. Sicer pa ne bi smeli reči, da je bilo 180 milijard za jedrske znanosti pri nas tako slabo naloženih. Naši novi načrti, ki jih ne bi imeli, če si ne bi v preteklosti usposobili kadrov, ki jih edini lahko izpeljejo, to potrjujejo.
29. julij 1971
Poslovna stavba lepša od hotela
"Oprostite, ali je to hotel Celeia?" Takšno vprašanje v najrazličnejših jezikih so gostje že nekajkrat zastavili mimoidočim na Mariborski cesti v Celju in kazali na novo poslovno stavbo Kovinotehne. Celjani so jih morali razočarati ter jim pokazati sosednje poslopje.
Do takšnih zmot prav gotovo ne prihaja po naključju. Gostje, predvsem tujci, so vajeni, da je hotel lepa, reprezentančna stavba. In novo poslopje Kovinotehne je takšno. Hotel Celeia pa z zunanjo podobo ne ustvarja pri turistih nič kaj optimističnega razpoloženja. Pripombe turistov so vsekakor priznanje za Kovinotehno, hkrati pa opozorilo za Celeio oziroma Izletnik.
(frk)
30. julij 1971
Močno orožje delovnih ljudi
Kot smo že včeraj poročali, je zvezdna skupščina na včerajšnji seji vseh zborov že šestič izvolila Josipa Broza Tita za predsednika republike. Zanj je na tajnih volitvah glasovalo 579 poslancev, le dva glasovalna lističa sta bila neveljavna. V Beogradu so s topovskimi salvami naznanili to izvolitev. Mijalko Todorović je bil izvoljen za predsednika zvezne skupščine. Po izvolitvi je predsednik Tito imel govor poslancem, v katerem je med drugim dejal:
"Mirno lahko rečemo, da bi malokatera družba v današnjem svetu bila zmožna tako odkrito in kritično pretehtati politične izkušnje in vrednosti svojih institucij. To dokazuje, da smo močni, ne pa slabi. Danes to spoznavajo tudi mnogi izmed tistih, ki so govorili o krizi v Jugoslaviji; v resnici niso razumeli, da gre za odpravljaje raznih nasprotij in pomanjkljivosti, da iščemo poti za krepitev enotnosti naše skupnosti, za poglobitev in izpopolnitev naših socialističnih samoupravnih odnosov.
Tovarišice in tovariši, med organi federacije je tudi institucija predsednika republike. Ker sem že dolgo na tem odgovornem mestu, sem želel to dolžnost odložiti. Toda med razpravo o ustavnih dopolnilih, pa tudi pozneje, kakor vam je znano, so z raznih strani prihajale zahteve, naj bom ponovno izvoljen na ta položaj. Zato sem se moral temu podrediti. Čeprav vem, da je to velika obveznost in veliko breme, nisem imel druge izbire, ker tako želi velikanska večina ljudstva."/.../
Misterij z Misterijem
WR ali Misterij organizma, je film, o katerem zadnje čase pri nas največ pišemo, vidimo pa ga ne. V Pulju pišejo filmarji in kritiki proteste, naj bi prepoved zadnjega dela Dušana Makavejeva razveljavili, odmeva pa še ni. Slišati je celo glasove, da ga bodo morda uvrstili v program letošnjega BITEF, za manjši krog gledalstva. Toda vse so le še ugibanja ali pričakovanja. Posnetek, ki ga objavljamo, je iz inkriminiranega filma. (Od leve) Ivica Vidović, Jagoda Kaloper in Milena Dravić. (Večer, 30. julij 1971)
31. julij 1971
Nuna straži Petrovo cerkev
Ženske v mini krilih nimajo nobene možnosti več, da bi smuknile v Petrovo cerkev v Vatikanu. Ker so moški stražarji doslej prepogosto zatisnili eno oko, je vatikanska uprava postavila pred vrata 40-letno nuno Fiorello z nalogo, da strogo bdi nad obleko obiskovalk. Doslej je bila naloga vatikanske policije, da je odločno prepovedala vstop v cerkev ženskam s preveč razgaljenimi nogami, rokami ali prsmi. Sestra Fiorella, italijanska nuna, ima velike izkušnje v ocenjevanju ljudi. Doslej je prodajala turistom spominke v neki vatikanski prodajalni. Sestra obvlada pet jezikov, kar je prav primerno za odgovorno nalogo. V petih jezikih bo odločno odgnala vse turistke, ki bodo preveč razkazovale svoje meso.
2. avgust 1971
Drevi svečan konec puljskega festivala
Ko je sinoči predsednik organizacijskega odbora festivala jugoslovanskega filma Fedor Hanžeković pozdravil predsednika republike Tita, je dejal, da se je po ponovni izvotlitvi za predsednika prvič srečal s širšo javnostjo prav sinoči v puljski areni. Predsednik Tito je sinoči natančno ob 20.30 prišel v areno, poleg njegovih sodelavcev sta bila v njegovi družbi tudi znana filmska igralca Elizabeth Taylor in Richard Burton. Oba sta že od sobote naprej Titova gosta na Brionih, srečanje Richarda Burtona s Titom pa ima med drugim tudi študijsko naravo. Burton bo namreč v filmu Sutjeska, ki ga bodo začeli snemati že ta teden na Žabljaku, predstavil lik Tita. Ob svojem prihodu v Pulj v soboto dopoldne je Burton povedal, da je izredno zadovoljen in počaščen, ker bo lahko igral vlogo Tita, ki ga že od vojne naprej globoko spoštuje.
Predsednik Tito s soprogo in svojimi gosti si je sinoči ogledal v areni hrvatski film Na gori raste zelen bor režiserja Tončija Vrdoljaka.
Sinočnji večer se je zaključil s projekcijo filmov iz uradne konkurence na letošnjem festivalu. Zadnji film v tej sekciji je bil Knockout režiserja Bora Draškovića, medtem ko smo si v soboto ogledali filma Zajtrk z vragom Miroslav Antića in Ovčar Bakirja Tanovića. Drevi bodo festival svečano končali in podelili nagrade.
Vili Vuk
