10. september 1973
Škode ni bilo
V taki pražarni se lahko vnamejo v dimniku saje in luskine pražene kave. To se je zgodilo v soboto ob 8.20. Mariborski poklicni gasilci so morali posredovati in so v poldrugi uri pogasili ogenj in očistili saje iz dimnika v pražarni. Škode ni bilo.
10. september 1973
NLP ne bi presenetili
Ameriški vesoljec Charles Conrad je izjavil, da sam sicer ni videl letečih krožnikov, a je prepričan, da je v vesolju še življenje. "Če bi se pojavili, me ne bi presenetili." Conrada so vprašali za mnenje ob zadnjih vesteh, da so v ZDA videli neznane leteče predmete. "V vesolju je blizu sto milijonov sonc in zelo bi se motili, če bi mislili, da je življenje le na našem planetu." Conrad je zdaj zaposlen s tem, da izroča guvernerjem zveznih ameriških držav v dar vzorce Luninih kamenin.
10. september 1973
Spasič in Mašera heroja
Predsednik Tito je po smrti odlikoval z redom narodnega heroja poročnika bojne ladje Milana Spasića in Franca Sergeja Mašera, ki sta aprila 1941 uničila rušilec Zagreb, da ne bi prišel v roke okupatorju, pri tem pa sta žrtvovala življenji na svoji ladji. Ob dnevu mornarice so bile svečanosti tudi v Piranu, kjer so podelili najpogumnejšim pomorščakom tradicionalno priznanje zagrebškega časnika Vjesnik modri trak. Praznovali so tudi obletnico osvoboditve Slovenskega primorja in Istre.
11. september 1973
Na robu katastrofe
Ne samo da včeraj še niso mogli popraviti 275 megavatnega bloka v TE Šoštanj, pokvaril se je tudi stari 40 megavatni agregat. Popustilo je namreč tesnenje v kotlu. Zato so ponoči izključili praktično vse porabnike razen bolnišnic in drugih, ki elektriko res nujno potrebujejo. Tako so tudi danes zjutraj veljale včerajšnje omejitve, s tem, da grozijo distribuciji še večje redukcije kot 50 odst. "Iz Bosne in Hercegovine dobimo le 40 megavatov, včerajšnji dež pa ni dal niti kubičnega metra odvišne vode," so nam povedali dispečerji elektro gospodarstva Slovenije v Mariboru. N.Š.
11. september 1973
Svečan sprejem predsednika
Predsednik republike Josip Broz Tito se je s soprogo Jovanko in sodelavci včeraj opoldne vrnil iz Alžira v Beograd, kjer so mu priredili zelo prisrčen sprejem. Ko se je posebna caravella spustila na Surčinsko letališče - bilo je ob 12.15 -, je prihod predsednika republike po uspelem zasedanju četrte konference neuvrščenih naznanila topovska salva. /.../ Na vsej poti od letališča do rezidence na Dedinju je predsednika pozdravila množica Beograjčanov. Sončno, zelo toplo vreme ni oviralo več sto tisoč meščanov, da ne bi pokazali veselja nad vrnitvijo svojega prvega meščana v domovino. Ulice, trgi in bulevarji so bili okrašeni z zastavami in transparenti z izrazi dobrodošlice.
11. september 1973
10 let radia Ptuj
Lela 1962 je dal takratni občinski odbor SZDL Ptuj pobudo za ustanovitev radia Ptuj. Za to sta se posebej zavzela takratni predsednik Branko Gorjup in sekretar Franc Tetičkovič. Najnujnejša osnovna sredstva za lokalno radijsko postajo so kupili za izkupiček od prodaje dveh službenih avtomobilov, ki ju je imel do takrat občinski odbor SZDL. Zamisel je pomagalo izpeljati tudi društvo ptujskih radioamaterjev, katerega predsednik je bil takrat Mihael Gobec, lani izvoljen za direktorja radia Ptuj. /.../
12. september 1973
Allende napravil samomor
NI SE HOTEL PREDATI UPORNIKOM, NJEGOVO ZADNJE SPOROČILO: UPRL SE BOM TUDI ZA CENO ŽIVLJENJA - Čilska armada je včeraj izpeljala državni udar, predsednik republike Salvador Allende, ki se ni maral predati pučistom, je storil samomor. Novico so uradno potrdili. Usoda čilskega predsednika bila včeraj dolgo negotova: ko se je dopoldne začel upor, je zavrnil ultimat vojaških poveljnikov, naj se preda, čeprav so ga opozorili, da bodo napadli predsedniško palačo. "Izjavljam, da sem trdno odločen upreti se, čeprav za ceno življenja, da bi bil to pouk v sramotni zgodovini tistih, ki imajo moč, nimajo pa razuma," je izjavil Allende, ko je zadnjič govoril ljudstvu. Pučisti so nato napadli predsedniško palačo z letali in pehoto. Strli so odpor predsednikove straže in odreda policije, ki je ostal zvest ustavni oblasti. /.../
12. september 1973
Vsi v letalu mrtvi
Caravella JAT z oznako YU-AHD na redni progi Skopje-Titograd je včeraj ob 10.20 neposredno pred pristankom v Titogradu strmoglavila blizu vrha Maganika 2140 metrov. V letalu je bilo 35 potnikov in 6 članov posadke. Nesreče ni bržkone preživel nihče. Vsi potniki so bili iz Skopja, 14 jih je bilo namenjenih v Titograd, 21 v Sarajevo. Tujih državljanov v letalu ni bilo. Ponesrečeno letalo so takoj pričeli iskati helikopterji in letala vojnega letalstva. Pogrešili so ga ob 10.21, ob 14.40 so ugotovili, da je treščilo v hrib. Kraj nesreče je povsem nedostopen. Razbitine letala so po neuradnih vesteh raztresene več kilometrov daleč. Pilot letala je bil Živojin Maglić, njegov pomočnik Nikola Vojvodić, navigator Karel Bizjak, stevard Žarko Baškovič in stevardesi Jasmina Narandžič in Biljana Marjanovič. Izvršni svet Črne gore je imel včeraj izredno sejo. Sestavil je reševalne ekipe in jih poslal s helikopterji na kraj nesreče, da bi ugotovile, ali so preživeli, in jim pomagale.
13. september 1973
Nixon je vedel?
Nixonova vlada je najmanj 48 ur poprej vedela za vojaški udar, s katerim so strmoglavili vlado čilskega predsednika Allendeja, trdi britanska časopisna agencija Reuter in se sklicuje na uradne vire v Washingtonu. Vojaška junta je bila v stiku z uradnimi in neuradnimi ameriškimi predstavniki še pred udarom, v katerem je izgubil Allende življenje. Washington je pričakoval, da bo udar že v ponedeljek. Reuter trdi, da so ga preložili za en dan, da bi nastopili skupaj s policijo. ZDA naj bi bile nejevoljne, ker je Allende nacionaliziral rudnike bakra, telefon in druge objekte, ki so bili v ameriških rokah. Napredni ljudje vsega sveta obsojajo državni udar v Čilu.
15. september 1973
Obsojamo zločin in fašizem
PO VSEJ SLOVENIJI LJUDJE OBSOJAJO ZLOČIN JUNTE V ČILU. V ŠTEVILNIH KRAJIH SO BILA PROTESTNA ZBOROVANJA, NA KATERIH SO OBSODILI FAŠIZEM IN PODPRLI BOJ NAPREDNEGA ČILSKEGA LJUDSTVA - MARIBOR: ob 13. uri je bilo na Trgu svobode veliko protestno zborovanje, na katerega so prišli mladinci in pripadniki JLA, delegacije podjetij in drugi občani. Govorili so Gorazd Mazej, sekretar občinske konference SZDL, Valter Masten iz Gradisa v imenu delovnih ljudi, in Dušan Zbašnik v imenu študentov, Zmaga Gselman je prebrala protestno pismo. Večina mariborskih delovnih organizacij je pripravila protestna zborovanja, tako MTT, sinoči TAM, mladinci mariborske livarne in delavci Sladkogorske so se udeležili zborovanja na Trgu svobode. LJUBLJANA: veliko protestno zborovanje je bilo opoldne na Trgu revolucije. 3000 ljubljanskih mladincev je poslušalo predsednika zveze mladine Slovenije Ljuba Jasniča, ki je obsodil desničarski prevrat v Čilu. CELJE: okoli 12. ure se je na protestnem zborovanju pred gimnazijo zbralo več tisoč mladih iz celjskih šol in kolektivov. Po zborovanju so preplavili ulice in s transparenti v rokah vzklikali revolucionarna gesla. /.../
Groba dela na VEKŠ končana
Včeraj je bila na objektu Visoke ekonomsko komercialne šole ob Razlagovi ulici v Mariboru slovesnost ob zaključku grobih del na objektu. Po govoru predsednika gradbenega odbora Danila Požarja je s potekom del prisotne seznanil direktor podjetja za visoke gradnje Stavbar Valentin Breznik. Poslopje, v katerem bo prihodnje leto pričela domovati Visoka ekonomska komercialna šola, so pričeli graditi avgusta lani. Predračunska vrednost objekta znaša 24 milijonov dinarjev. Na gradbišču je od lanskega leta, ko so pričeli z deli, pa do danes, ko so groba dela zaključena, delalo poprečno 50 ljudi. Ti so izkopali okoli 8000 kubičnih metrov zemlje, vgradili 3500 kubičnih metrov betona, naredili 25.000 kvadratnih metrov opaža in položili okrog 120.000 kilogramov armature. Predvidevajo, da bo poslopje dokončno urejeno junija prihodnje leto - dva meseca pred rokom. V njem bosta dve predavalnici s 500 sedeži, čitalnica, knjižnica, računski center, 10 seminarskih sob in 65 kabinetov.
(Večer, 15.septembra 1973, D.S., foto: Arhiv Večera)
