Pred 50 leti v Večeru: Živo izročilo XIV. divizije

Pripravil Rok Kajzer
13.01.2024 06:00

Delo preživelih in delo tistih, ki so v pohodu Štirinajste na Štajersko odšli na svojo zadnjo pot, nas zavezuje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dragiša Modrinjak
7. januar 1974

30 let legendarnega pohoda

Minilo je 30 let, odkar je Štirinajsta krenila iz Suhorja v Beli Krajini prek Hrvaške v boj na Štajersko in Koroško. Spopadi takrat največje, najbolje oborožene ter moralno prekaljene partizanske enote v Sloveniji z Nemci sodijo v kroniko največjih bitk partizanskih enot v Jugoslaviji. Pohod Štirinajste predstavlja tudi najmočnejši izraz povezanosti boja slovenskega naroda z bojem hrvatskega in vseh jugoslovanskih narodov. Tako je začel svoj govor France Popit, predsednik CK ZKS na velikem slavju v soboto v Ljubljani. Udeležencem legendarnega pohoda Štirinajste divizije je izročil borbene pozdrave, najboljše želje in čestitke vrhovnega komandanta NOV tov. Tita. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je v soboto zbralo 388 preživelih borcev in bork XIV. divizije. Od 1112, kolikor jih je pred 30 leti krenilo na pohod, jih živi le 446. France Popit je govoril kot odposlanec predsednika Tita in ta teden bo delegacija XIV. divizije tudi obiskala vrhovnega komandanta in predsednika Tita na Brdu.

7. januar 1974

Prvo pravo  smučanje letos

Čeprav je kdaj pa kdaj na mariborskem Pohorju še več smučarjev, kot jih je bilo v soboto in včeraj, lahko trdimo, da sta bila ta dneva prvi pravi smučarski vikend v letošnji sezoni. Obratovale so vse vlečnice z izjemo pokvarjenega Habakuka. Verjetno ni bil vabljiv samo sneg, marveč tudi pravo zimsko sončno vreme, ki je za razliko od zamegljenega in vlažnega Maribora vladalo na Pohorju. Za tiste, ki redno spremljajo številke o potnikih na pohorski vzpenjači, bo nemara dovolj zgovoren podatek, da se je v obeh dnevih z gondolami prepeljalo več kot 5000 ljudi, na vlečnicah so v soboto registrirali kar 14765 prevozov, za včeraj pa nismo dobili ustreznih podatkov, čeprav so zatrdili, da so vse naprave obratovale ves dan brez prekinitve. Povprašali smo še poškodbeni oddelek mariborske bolnišnice, ali so imeli kaj poškodovancev s smučišč. Dežurni zdravnik dr. Lenart Zorko je povedal, da jih je bilo dovolj, da pa so jih ob smučarskih vikendih našteli tudi že več. 20 smučarjev - pretežno otrok in mladine - si je zlomilo noge (v glavnem težki spiralni zlomi), 15 pa jih je staknilo druge lažje ali težje poškodbe. B.Z.

7. januar 1974

Bil je siv in žalosten vikend ...

... Ker je bilo vreme vse prej kot prijazno, so se Mariborčani odločili, da bodo vikend prespali, presedeli pred televizorji ali se zanj namočili v bazenu, in tako jim je minil prvi letošnji vikend. ... V kopališču Pristan se je v dveh dneh kopalo okrog 1000 kopalcev, v soboto, ko je bil moški savnarski dan, se je "kuhalo" v njej 72 nagcev. Včeraj so bele na vrsti ženske, savnalo se jih je le 20. V gostišču Fontana se je v soboto in nedeljo "namakalo" v topli vodi več kot 300 kopalcev. ... Mesto je bilo kot izumrlo, samevali so tudi mariborski hoteli, v katerih je prenočilo malo gostov. Slavija je bila polovično zasedena, v Orlu je prenočilo 84 gostov, v Turistu pa v dveh dneh okrog 300 gostov. ... "Joj, koliko jih imamo," je vzkliknila dežurna sestra v porodnišnici, ko smo jo vprašali, koliko otrok se je rodilo. In res jih je bilo veliko; privekalo je 13 fantkov in 10 deklic. ... Po poročnem navalu ob koncu minulega leta je bila v soboto poročna dvorana skoraj prazna. "Da" je reklo le 8 parov. ... Reševalci reševalne postaje so čez soboto in nedeljo posredovali več kot 60-krat, največ prevozov so zabeležili v soboto. ... Miren, otožen vikend so preživeli tudi gasilci. Na srečo ni nikjer gorelo, enkrat v soboto in še enkrat v nedeljo pa so pomagali vleči poškodovan avtomobil.

8. januar 1974

Razstava Zidanškove - Pohorske brigade

Na današnji dan pred 31 leti je bil svoj poslednji boj legendarni pohorski bataljon. Po njegovem padcu sta na Pohorju delovala II. pohorski bataljon in pohorski odred, iz njiju pa je nastala na današnji dan pred 30 leti Zidanškova brigada, ki so ji zaradi kraja, kjer je nastala, pravili tudi pohorska. Vsa ta dogajanja in pa celotno zgodovino Zidanškove brigade do osvoboditve lepo prikazuje razstava, ki jo je včeraj v bistriški osnovni šoli Pohorski odred odprl predsednik skupščine občine Slov. Bistrica Miro Kolenko. Razstavo sta s pomočjo prizadevnih bistriških dejavnikov pripravila Mirko Fajdiga in Lojze Penič iz mariborskega muzeja NOB. V okviru praznovanja občinskega praznika je krenilo včeraj zjutraj iz Slov. Bistrice več delegacij borcev NOV, vojakov bistriškega garnizona in mladine, ki so obiskale nekaj partizanskih domačij. Z opereto Gorenjski slavček je gostovala sinoči v Slov. Bistrici opera SNG Maribor. S.N.

8. januar 1974

Rudolf Hribernik novi poveljnik

Predsednik SFRJ in vrhovni komandant oboroženih sil maršal Tito je na predlog izvršnega sveta skupščine SRS imenoval za poveljnika glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor generalpodpolkovnika Rudolfa Hribernika-Svaruna. Dosedanji poveljnik štaba generalpodpolkovnik Bojan Polak-Stjenka je prevzel drugo dolžnost. Rudolf Hribernik je nosilec spomenice 1941, med vojno je poveljeval Ljubljanski jn Prešernovi brigadi ter načeloval štabu 31. divizije NOV. Po vojni je opravljal različne odgovorne dolžnosti v JLA, v Sloveniji pa je bil dve leti republiški sekretar za narodno obrambo.

9. januar 1974

Kuba navezuje  stike z ZDA

Kuba želi obnoviti diplomatske odnose z ZDA, postavlja pa pogoj, da Washington odpravi ekonomsko blokado otoka. Kubanski veleposlanik v Mehki je poudaril, da je odprava te blokade edini pogoj za obnovitev diplomatskih stikov, ker Kuba ni v "sveti vojni" z ZDA. ZDA so pretrgale diplomatske odnose s Kubo 1961, dve leti potem, ko so strmoglavili diktatorja Batisto in je prišla na oblast revolucionarna vlada Fidela Castra.

9. januar 1974

Borci Štirinajste  pri Titu

Predsednik republike Josip Broz Tito je skupaj s soprogo Jovanko sprejel včeraj zjutraj na Brdu pri Kranju delegacijo borcev XIV. divizije, ki te dni slavi 30-letnico legendarnega pohoda na Štajersko. Sprejema sta se udeležila France Popit in Mitja Ribičič. Vodja delegacije je bil predsednik republiškega odbora ZZB NOB Slovenije Janko Rudolf. Bojan Skrk je v imenu preživelih udeležencev pohoda XIV. divizije sporočil predsedniku Titu pozdrave in najboljše želje za leto 1974. Delegacija je izročila tovarišu Titu jubilejno spominsko značko XIV. divizije.

10. januar 1974

50.000 DM za prenos iz Frankfurta

Zanimanje za tretjo odločilno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Španijo, ki bo dala 16. finalista za letošnje svetovno prvenstvo, je vse večje. Ne le naši zdomci v Zah. Nemčiji, temveč tudi ljubitelji nogometa iz naših večjih mest se odpravljajo v Frankfurt; kot smo izvedeli, bodo vstopnice od 10. do 30 mark. Tisti, ki ne bodo mogli sesti v letalo, vlak ali avtobus pa bodo skoraj zagotovo lahko sledili tekmi na TV. Ponudba zahodnonemške televizije je bila že odposlana na naslov nogometnih zvez v Jugoslavijo in Španijo, cena prenosa je 50.000 DM. Kot smo že poročali, bo ta velik dvoboj v sredo, 13. februarja ob 19.30 na Waldstadionu v Frankfurtu.

pekrska gorca 1974
Dragiša Modrinjak
11. januar 1974

Panama dobi prekop

Iz ameriških virov poroča AP, da so dosegli preliminarni sporazum med ZDA in Panamo o tem, da vrnejo panamski prekop in območje ob njem Panami. Domenili so se že o poglavitnih vprašanjih, kot so panamska suverenost, zavarovanje prekopa in gradnja novega prekopa, ki bo dovolj širok, da bodo po njem pluli supertankerji. Panama bi rada dobila prekop v desetih letih, ZDA pa so menda pripravljene postopoma opuščati svoj nadzor v štiridesetih do petdesetih letih. Panamski prekop, dolg 53 milj, je pod ameriškim nadzorstvom od 1903.

11. januar 1974

Naš kandidat  za Oskarja

Zadnji dobitnik Grand prixa na festivalu jugoslovanskega igranega in dokumentarnega filma v Beogradu Ljubezen, režiserja Vladka Giriča je kandidat za Oskarja. Producent Dunav film je dobil včeraj dopoldan to obvestilo iz Hollywooda.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta