Španske oblasti so vznemirile antifašistični del Hrvaške, ker so se odločile dobesedno iz zemlje vreči ostanke tistih, ki so sodelovali s fašističnim režimom Francisca Franca. Ko so Francove kosti premestili na zasebno pokopališče, so bili mnogi prepričani, da prihajata na vrsto tudi dva Hrvata, poglavnik Ante Pavelić, pokopan ob soprogi, sinu in hčeri v Madridu, in ustanovitelj taborišča Jasenovac Vjekoslav Maks Luburić, pokopan blizu Valencie. Znani hrvaški zgodovinar Hrvoje Klasić je na vse to v neki oddaji izgovoril besede iz naslova: Samo to nam je še manjkalo!
Pavelić in Luburić sta rojena v BiH, njuna grobova pa sta postala zbirališče nostalgikov za prodalo tako imenovano Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Hrvaške oblasti se sprenevedajo, kakor da jih španske pobude ne zadevajo. Niti poglavniku niti Luburiću doma ni bilo sojeno, zato ni povoda za začetek rehabilitacije ali razveljavitev sodbe. Zakaj oblasti v tedanji Jugoslaviji nikoli niso sprožile sojenja v odsotnosti, ni zanesljivih podatkov. Tisto, kar pa so aktualne oblasti naredile, je to, da so “pomilostile” ustaški pozdrav Za dom spremni. Čeprav je (zdaj že nekdanja) predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović prepričevala javnost, da je to stari hrvaški pozdrav, se je naknadno popravila, a dejala, da je “Pavelić naredil nekaj usodnih napak, katerih posledica so, med drugim, razni zločini nad Hrvati”. Klasić je ob tem dejal, da s takšno predsednico drugih revizionistov zgodovine Hrvaška sploh ne potrebuje. Poglavnik na Hrvaškem nima ne ulice ne trga, ima pa jih njegova desna roka Mile Budak, ob katerega imenu se zapiše, da je bil - književnik.
Od osamosvojitve države se je vladajoča HDZ potrudila, da čim prej razveljavi sodbo zagrebškemu nadškofu kardinalu Alojziju Stepincu, ki je bil 11. oktobra 1946 obsojen za sodelovanje z nemškim in italijanskim okupatorjem, za sodelovanje z ustaškimi oblastmi tako imenovane NDH, za nasilno pokatoličevanje pravoslavcev, za pomoč ustaškemu režimu in sovražno propagando po vojni. Sojenje Stepincu je že leta 1992 obsodil hrvaški sabor, ko so sprejeli deklaracijo o obsodbi političnega procesa in sodbe kardinalu dr. Alojziju Stepincu. Sodišče je leta 2016 sodbo v celoti razveljavilo.
