(STRIPA) Kajuh in Cukrarna. Partizanski Bob Dylan in zgodba o temi in svetlobi

Smiljanić/Pušavec: Kajuh

 Kajuh, pesnik partizan je prvo sodelovanje avtorskega dvojca Zoran Smiljanić (risba) in Marijan Pušavec (scenarij) po izjemnem stripovskem projektu Meksikajnarji. Tokrat sta združila moči pri pripovedovanju zgodbe o pesniku in partizanu. Scenarij je nastal po knjigi Vlada Vrbiča Prestreljene sanje. To je uradni napovednik založbe o resnični zgodbi o ljubezni, poeziji, vojni in smrti. V tej povsem uradni napovedi pa je še nekaj stavkov, ki jih velja ponoviti za vse, ki bodo strip vzeli v roke, predvsem pa mlajše občinstvo: to je zgodba o mladeniču iz Šoštanja, ki je “vrhunec popularnosti doživel pol leta pred smrtjo, ko je na partizanskih mitingih ekstatično deklamiral svoje verze in v srcih poslušalcev sprožal močne čustvene odzive. Bil je prva rokenrol zvezda, slovenski Jim Morrison, Bob Dylan in John Lennon svojega časa, krik protesta in upora proti nasilju in krivicam.”

Po vojni ga je oblast odlikovala z redom narodnega heroja in si prisvojila njegove pesmi ter jih kanonizirala za potrebe komemorativnih obredov. Kajuhova poezija je ta nesporazum preživela. Danes doživljata njegova osebnost in poezija novo življenje pri mladih, ki ga sprejemajo kot glas nove generacije. Strip, ki je pred nami, je logično nadaljevanje tega novega pesnikovega življenja. Strip je razdeljen na tri dele - na mladost v Šoštanju, na življenje v okupirani Ljubljani in obdobje v partizanih. Pravzaprav je težko oceniti, kateri del njegovega (stripovskega) življenja izstopa; že samo mladost, katere del je bil za nekaj časa tudi Maribor, nam razlaga, kaj je mladeniča pripeljalo do trenutka, ko je postal vodja kulturniške skupine XIV. divizije. In do tistega trenutka, ko je vizionarsko zapisal, da je lepo živeti, “toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti”.

Kajuh se na stripovskih policah zdaj pridružuje drugim izjemnim osebnostim naše zgodovine, ki so, da bi nagovorili predvsem mlade, postali stripovski junaki in junakinje - Almi M. Karlin, Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Ivanu Cankarju, reformatorjem, Ani Sadovnik iz Pešmanove domačije, Goranu Duplančiću ... ter Znamenitnim, stripu, v katerem se seznanimo z našimi predniki in prednicami, ki so s pogumom, drznostjo in jasnimi cilji spreminjali svet.

Kajuh je zasluženo med njimi.

Vukotič/Gombač: Cukrarna

Strip Cukrarna, zgodba slovenske pesniške duše je polna upanja, sočutja in iskrenega prijateljstva. Je velika zgodba, ep, ki opisuje nastanek pesmi in rojevanje nove vznemirljive pesniške smeri - moderne. Je zgodba o Cukrarni, ki je bila zaznamovana z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst, a obenem prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo poglavje. Zato je to zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti. Takšna je napoved “najbolj poetičnega stripa vseh časov”, ki sta ga ustvarila ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač v sodelovanju z dr. Blažem Vurnikom, ki je stripu dodal dragocen (p)opis, kaj vse je bila Cukrarna, ena najznamenitejših ljubljanskih zgradb.

Strip nam v bistvu prinaša eno samo noč, eno kratko epizodo, v kateri se - v imenitni družbi prijateljev Josipa Murna, Ivana Cankarja in Otona Župančiča - poslovi Dragotin Kette. V stripu nastopa še peta oseba, Polona Kalan, gospodinja in najemodajalka ter Murnova “krušna mati”. H Kalanovi se je 1899 preselil močno bolni Kette, strip pa opisuje njegov zadnji dan, ki sta ga avtorja postavila v družbo prijateljev, čeprav to najbrž ne ustreza zgodovinski resnici. Ampak ta strip v resnici ne opisuje zgolj teh nekaj ur, ampak med drugim podaja še pomen prijateljstva, ki je usodno vplivalo na njihovo umetniško pot, katere neločljiva sestavina je bila prav stavba Cukrarne.

Strip odpreta, razstirata in zapreta deklici, ki sta namenjeni k 23-letnemu Ketteju. Ena je Muza (navdiha), ki ve, da jo Kette potrebuje za dokončanje pesmi, ki ga bo odrešila in pomirila v zadnjih urah njegovega življenja, druga pa Smrt, gospodarica usode, pri kateri Muza izposluje še nekaj ur Kettejevega življenja oziroma zaprosi za “odlog posredovanja”. Strip odlikuje izjemen spopad avtorjev s težko tematiko, kot je smrt, hkrati pa v to temo posežeta s svetlobo, ki jo s seboj prinašajo umetniki s svojim delom in prijateljstvom.

Združiti žalost, temo in depresivnost s poetiko, ustvarjanjem, navdihom, humorjem in svetlobo je že mojstrovina sama po sebi.