(VIDEO) Tehnološka rešitev, vredna svetovnega rekorda: Letalna obleka na električni pogon

Polet je sicer že decembra 2020 izvedel Avstrijec Peter Salzmann, ki je pri podvigu sodeloval z BMW Designworks, hišno agencijo avtomobilskega proizvajalca, ki se ukvarja z mobilnimi koncepti prihodnosti. Kaskader, base skakalec, padalec in športni znanstvenik je vidno užival v letu, ki mu ga je omogočal električni pogon, ki si ga je pripel na prsi. Kot so pojasnili strokovnjaki, pa je morala ekipa pri razvoju pogona premagati veliko ovir.

Letalna obleka za povečanje vzgona ima med nogami in pod rokami dodano tkanino, ki poveča površino za bolj učinkovito letenje. Prve modele “krilobleke” so razvili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zanjo pa se uporabljata tudi imeni ptičja oziroma netopirjeva obleka. Letalna obleka ima letalno število - to je razmerje, ki nam pove, kolikšno razdaljo je mogoče brez motorja preleteti na enoto izgubljene višine - precej nizko in znaša 2,5. To pomeni, da na en meter izgubljene višine človek lahko poleti 2,5 metra daleč. To pomanjkljivost pa odpravlja električni pogon.

Po treh letih raziskav in razvoja ter testiranja (Salzmann je izpeljal kakšnih 30 testnih poletov) se je za prvi polet 34-letnik iz Saalfeldna s helikopterjem povzpel nad avstrijske Alpe na višino nekaj čez 3000 metrov, spremljala pa sta ga kolega z običajnima letalnima oblekama. Uporabljeni električni pogon ima dva rotorja moči 7,5 kW iz karbona, ki se vrtita s hitrostjo 25.000 vrtljajev na minuto, baterija pa omogoča do pet minut delovanja. Med letom je dosegel najvišjo hitrst 299 km/h.

Zamisel za električni pogonski agregat se je Petru Salzmannu utrnila v Salzburgu leta 2017, ko je s svojim prijateljem in mentorjem delal na razvoju naslednje generacije letalskih oblek. Zvečer, po napornem dnevu testiranja, tako razlaga, sta zbrala veliko zamisli za povečanje zmogljivosti letalnih naprav, ena od njih je bila tudi uporaba podpornega motorja. Spominja se, da jima to po tem nikakor ni šlo več iz glave. Že kot otrok je sanjal o letenju in kot majhen deček skakal z najrazličnejših stvari, za pristanek pa si je pripravil vzmetnico ali vzglavnike. Partnerje pri razvoju tehnološke rešitve, ki je skladna z njegovo željo po letenju, je našel v Stefanu Ponikvi, ki je bil pred tremi leti vpet v razvoj električnih vozil pri podjetju BMW. Skupaj sta se odločila razviti električni pogonski sistem za visoke višine, ki ga bo poganjala obnovljiva energija in bo dovolj kompakten za uporabo skupaj z običajno letalno obleko, pomembno pa je bilo tudi, da pri delovanju ne bo proizvajal preveč toplote. Kot dodatni izziv si je ekipa zadala tudi hrup, ki ga proizvaja pogon, saj niso želeli, da bi ta bil med letom moteč, motor pa je moral biti tudi dovolj lahek, da se je mogoče z njim povzpeti na vrh gore, saj od tam pogumni letalci z kriloblekami prav tako pogosto skačejo v globino. Končni izdelek je dvanajst kilogramov težek pogonski agregat, širok dober meter, ki ima dva 13-centimetrska rotorja in uporablja 50-voltno litijevo baterijo.