Zaščita in reševanje: Na črni scenarij pripravljeni za osem, v praksi pa za trojko

Zaradi klimatskih sprememb se očitno bistveno spreminjajo naloge sil za zaščito in reševanje. Pred tremi, dvema desetletjema smo jih videli predvsem v luči varstva pred klasičnimi nesrečami, kot so požari, potresi, tudi v luči vojaških groženj, danes so v ospredju poplave, suše, plazovi, zmrzal, žled. Kako se je za vas spremenil delavnik?
"Še vedno 90 odstotkov vseh intervencij opravimo sproti, največ težav pa seveda povzročijo izredni dogodki, ki trajajo dlje časa in zahtevajo več ljudi. Imeli smo žled, poplave, močan veter, ki ni bil značilen za Maribor, imeli smo točo, na Teznem je bilo razbitih 100 streh. To so intervencije, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni, vendar se moramo gasilci znajti in prilagoditi. Za take dogodke ljudi namensko šolamo. Če je v preteklosti veljalo celo, da med naše naloge spada tudi zalivanje rož po Mariboru, danes ni več tako. Ni dovolj, da gasilec zna držati ročnik in gasiti, danes imamo visokotehnološko opremo, ki zahteva usposobljenega človeka. Včasih je veljalo, da je samo servis prioriteta, danes delamo na človeku, na poklicnem gasilcu, ki mora biti fizično in psihično pripravljen. To pomeni, da zdaj v delavnik spada tudi aktiven obisk v telovadnici, ki ga lahko prekine samo intervencija. Način dela se je seveda spremenil. Namensko šolamo ljudi za delo pri različnih intervencijah. Na primer, naredili smo poligon pri Prostovoljnem gasilskem društvu Dogoše za odpravljanje posledic na strehah objektov. Lahko povem, da imamo v naših vrstah že prave male krovce. Veliko vaj za primere nesreč poskušamo izvesti pri nas na dvorišču. Od rezanja avtomobilov, gašenja v višjih objektih, vadimo tudi za intervencije, pri katerih se je treba spopasti z nevarnimi snovmi."