Tokrat smo se z dr. Markom Pavliho, raziskovalcem življenja, pravnikom in univerzitetnim profesorjem, zazirali onkraj materialističnega sveta, ki ga določa predvidljivo, oprijemljivo, varno, gotovo, znano itd. Zakaj? Ker se šele tam začenja življenje, tiso polno, poživljajoče, zavestno, radostno. Sogovornik podpisuje tudi knjigo Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, v kateri so zbrani navdihujoči zapisi o vseprežemajoči kozmični zavesti, spleteni skozi stare svete spise, filozofske razprave in podprti z odkritji sodobne znanosti.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· katere življenjske preizkušnje so bile ključne za zavedanje, da obstaja višja resnica,
· kaj pomeni presegati materialistična prepričanja in osvobajanje le-teh,
· kakšno sporočilo prinašajo življenjski izzivi in preizkušnje,
· kaj je sreča,
· kaj pomeni resnično živeti,
· zakaj je dobro, da stopimo iz cone udobja,
· kakšno je poslanstvo Galilejeve komisije,
· kaj je »kvantno polje« in kako deluje,
· kaj je zavest in kaj pomeni živeti zavestno,
· kako se prepletajo starodavni sveti spisi in sodobna znanost (kvantna fizika, epigenetika, nevroznanost itd.)
· in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Dr. Marko Pavliha, dobrodošli, kako ste?
"Kar sram me je priznati, da sem odlično … 'Koronsko' obdobje mi je namreč zelo koristilo, veliko časa sem lahko preživel z najdražjimi, čas sem izkoristil za ustvarjanje knjige Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila in knjigo Mala šola retorike, drugi del, ki sva jo napisala skupaj z Bogdano Herman. Tik pred izidom sta še dve, sicer zelo strokovni oziroma že skoraj znanstveni knjigi. To obdobje je bilo zame res nenavadno plodovito."
Zakaj pravite, da vsa je sram priznati, da se imate dobro?
"Zato, ker se zavedam ljudi, ki v tem času trpijo. V mislih nimam samo umrlih in njihovih svojcev, ampak tudi vse tiste, ki so prikrajšani za svobodo, ki so prikrajšani za druženje, priklenjeni na postelje, na invalidske vozičke, ujeti v ozke prostore, v domove za starejše itd. Vsem tem bi rad sporočil naslednje: tudi to bo minilo. Obetajo se boljši časi, obeta se razjasnjeno nebo in naj tudi najin podkast spremlja ta optimizem."
Z občutkom krivde priznamo, da se imamo dobro in da uživamo v svojem delu. Kot da nam tovrstna pozitivna čustva niso dovoljena …
"To je po mojem mnenju eden od stranskih 'proizvodov' krščanske in protestantske etike. Naučeni smo, da moramo biti ves čas v vlogi žrtve, da moramo trpeti in to trpljenje tudi pokazati oziroma se z njim pobahati. Kot da bi se bali, da nam bodo ljudje zavidali, če bi doživljali preveč dobrega. To je pa tudi posebnost našega podalpskega naroda, kjer zavist kar kipi. Včasih se malo pošalim z znamenitim Hobbesovim pregovorom, ki pravi, da je človek človeku volk, jaz sem ga namreč predelal v: človek človeku Slovenec. Če se vrneva k odnosu do dela: že stari antični pregovor pravi, da delo razveseljuje, iuvat ipse labor, Freud je rekel, da srečo dosežemo z ljubeznijo in delom. Tudi Tone Pavček je lepo povedal, da sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad, sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad. In to je tudi eno od mojih vodil v življenju."
Naslov vaše pred kratki izdane knjige je Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila. Kdaj ste začutili, da obstaja nekaj »onkraj«, kaj je bilo vaše prvo dramilo v življenje?
"Tega sem se zavedel že v otroštvu. Bil sem namreč zelo bolehen otrok, imel sem težjo obliko bronhitisa, zato sem veliko časa preživel v bolnici in v raznih zdraviliščih. Bil sem precej odtegnjen od staršev, pogosto sem bil v družbi starih starših. To obdobje sem si krajšal čas z branjem. Knjig je bilo pri nas vedno v izobilju. Branje mi je zelo burilo in razvijalo domišljijo. Še posebej rad sem bral o naravi in vesolju. Zelo blizu mi je bilo morje, ki je tudi sicer zaznamovalo moje življenje. Ker je oče ob slavistiki študiral tudi psihologijo, sem imel na voljo tudi precej nenavadne knjige, tudi take, o parapsiholoških pojavih. Prelomne zame pa so bile knjige prof. Antona Trstenjaka."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.