Težave z zanositvijo niso več tabu tema, a nekatera vprašanja še vedno bolijo

"Čeprav imava za rojstvo otroka še čas, sva si že od nekdaj želela, da bi imela pri teh letih že dva ali tri. Sanjala sva, da bova že mlada ustvarila družino. Ampak ne gre," pripoveduje par v poznih dvajsetih. Ko sta ugotovila, da se bodo želje o veliki družini zaradi težav z neplodnostjo morale nekoliko prestaviti, sta bila prizadeta. "Veliko najinih prijateljev že ima otroke. Zavedanje, da se nama to morda sploh nikoli ne bo zgodilo, je boleče. Zagotovo pa še nisva obupala, zaupava medicini in verjameva, da nama bo uspelo," sta kljub težki situacija optimistična. Ob tem pa ljudem dajeta nasvet: "Ne sprašujte parov, kdaj bodo imeli otroka, zakaj ga še nimajo, ali že kaj načrtujejo ... Vse to so za pare, ki se soočamo z neplodnostjo, in ni nas malo, moteča in tudi žaljiva vprašanja, ki človeka stisnejo v kot in ga postavijo v sila neprijeten položaj."

Težave ima vsak sedmi par

Neplodnost je pogosta, a marsikdaj še vedno skrita težava (pre)mnogih parov. "Ocenjujemo, da ima težave z zanositvijo 10-15 odstotkov parov ali vsak sedmi par. Pojavnost neplodnosti je odvisna od starosti, predvsem žensk. Tako je v starosti do 30 let neploden vsak deseti, v starosti 40 let pa že vsak četrti par," pove izr. prof. dr. Milan Reljič, predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v UKC Maribor. Kljub splošnemu vtisu, da je neplodnosti vedno več, podatki kažejo, da se pojavnost v zadnjih treh ali štirih desetletjih ni bistveno spremenila. Drugačno je le razmerje med posameznimi vzroki. "Več je moškega vzroka neplodnosti in neplodnosti zaradi starosti žensk, manj pa neplodnosti zaradi poškodovanih jajcevodov. Povečal pa se je delež parov, ki poiščejo pomoč strokovnjakov, kajti neplodnost ni več tabu tema in izboljšala se je tudi uspešnost zdravljenja."

Po pogostosti lahko vzroke neplodnosti razdelimo na četrtine. Pri četrtini parov po besedah Milana Reljiča ugotavljajo samo ženski vzrok, pri četrtini samo moški vzrok, pri četrtini tako moški kot ženski vzrok in pri četrtini ostane vzrok neplodnosti nepojasnjen. Tako sta ženski in moški vzrok po pogostosti izenačena.

Strokovnjaki si vedno prizadevajo odkriti vzroke neplodnosti in jih odpraviti ter omogočiti zanositev po naravni poti. Načinov za to je več, vzroke neplodnosti lahko odpravimo z zdravili ali operativnimi posegi, razlaga Reljič. "Če je neplodnost nepojasnjena ali nam vzroka neplodnosti ne uspe odpraviti, lahko zanositev dosežemo s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), to je s postopki inseminacije (IUI) ali s postopki zunajtelesne oploditve (IVF)."

Kljub težavam z neplodnostjo imajo zgodbe pogosto srečen konec, v večini primerov jim uspe doseči zanositev in rojstvo otroka, pripoveduje sogovornik. A pot do tja je marsikdaj dolga. Uspešnost zdravljenja je odvisna od vzrokov neplodnosti in značilnosti parov oziroma napovednih dejavnikov (starosti ženske, ohranjenosti rezerve jajčnikov, kakovosti semenskega izliva). "Pomembna sta tudi vztrajnost in zaupanje para, kajti pot do uspeha je lahko dolga in vodi tudi preko razočaranj. Pri nekaterih zanositev uspe že po prvem obisku v naši ambulanti, pri drugih pa šele po večletnem trudu in več operativnih posegih ter postopkih zunajtelesne oploditve."

Prizadeti psihično, čustveno in socialno

Predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v UKC Maribor razlaga, da neplodnost prizadene pare psihično, čustveno in socialno. Neplodni moški in ženske so pogosteje depresivni, anksiozni, imajo nizko samopodobo in so obremenjeni z občutki sramu, krivde in osamljenosti. "V nedavnem pregledu literature s tega področja so ugotovili, da ima od 25 do 60 odstotkov neplodnih parov psihološke motnje, ki so praviloma bolj izražene pri ženskah. Prevladujejo simptomi depresije in anksioznosti. Psihološko breme negativno vpliva na kakovost življenja in njihove socialne stike." Reljič nadaljuje, da so neplodni pari manj zadovoljni s partnersko zvezo, nezadovoljstvo pa se stopnjuje s trajanjem obravnave neplodnosti. Vpliv neplodnosti na psihosocialno stanje je odvisen od strukture osebnosti, socialnega okolja, partnerskega odnosa in njune sposobnosti premagovanja psihičnih težav.

Veliko laične javnosti in tudi medicinskega osebja verjame, da je psihični stres (zaskrbljenost, napetost) ne le posledica, temveč tudi pomemben vzročni dejavnik neplodnosti. Neplodnim parom pogosto svetujejo, da se morajo samo sprostiti in odmisliti težave z zanositvijo in uspeh bo zagotovljen. Takšen pristop pa, pravi Milan Reljič, ni priporočljiv, temveč škodljiv, ker par dodatno obremeni z občutkom krivde in odgovornosti za neplodnost in prispeva k temu, da kasneje poiščejo zdravniško pomoč.

Težave parov, ki imajo težave z neplodnostjo, se dotaknejo tudi zdravnikov. "Vsi, ki se ukvarjamo z neplodnostjo, doživljamo stiske neplodnih parov in razumemo njihovo željo po ustvarjanju družine. Zavedamo se, da za marsikoga starševstvo pomeni najpomembnejše življenjsko poslanstvo in nepogrešljiv del osebnostne identitete, zato jih obravnavamo z empatijo in jim ponudimo strokovno ter psihično podporo na poti do doseganja tako želenega cilja - rojstva zdravega otroka."