Maskote zimskih olimpijskih iger: Panda s svetilko in spomini na našega Vučka

Kdo sta maskoti tokratnih olimpijskih in paralimpijskih iger v Pekingu? Prireditelji so ju predstavili že jeseni leta 2019: olimpijce bo spremljal ledeni panda, paralimpijce pa rdeči lampijonček. Debeluškasti panda Bing Dwen Dwen ima "ledeno oblačilo in zlato srce ter ima rad vse zimske športe". Lampijonček, "znanilec praznovanja, topline in svetlobe", pa nosi ime Shuey Ron Ron - Shuey pomeni sneg, Ron Ron vključevanje oziroma toleranco. Črkovanje obeh imen je zaradi lažje izgovorjave za tujce sicer drugačno od standardne pretvorbe mandarinščine, najbolj razširjenega jezika na Kitajskem, v latinico. Po standardni pretvorbi bi bili imeni Bing Dun Dun in Xue Rong Rong.

Otrok je rekel - panda

Maskoti Pekinga 2022 sta bili izbrani med več kot 5800 idejami iz Kitajske in 35 iz preostalega sveta v okviru globalnega natečaja. Končni izbor sta izvedli ekipi umetnostne akademije iz Guangzhouja in univerze za umetnost iz Jilina. Izbira pande ni presenetljiva, saj je veliki panda nacionalna žival Kitajske. Bil je že ena od petih maskot poletnih iger v Pekingu 2008. Bing ima v mandarinščini več pomenov, najpogostejši je - led, medtem ko Dwen Dwen pomeni močen in živahen. Panda nosi oklep iz ledu, ki spominja na astronavtsko obleko. Avtorji so se s tem poklonili novim tehnologijam z neskončnimi možnostmi. Svetle barve okoli obraza predstavljajo najnovejšo tehnologijo ledenih in snežnih športnih prog na igrah, srce na levi dlani pa kitajsko gostoljubje. Pandov "oče" je Xue Cao, glavni oblikovalec na umetnostni akademiji v Guangzhouju. "Vedeli smo, da mora biti maskota ljubka in otrokom privlačna. Tako sem prosil svojega devetletnega sina za pomoč. Že na prvi pogled se je odločil za pando," je razložil.

Shuey Ron Ron je antropomorfna kitajska svetilka. Okrasni vzorec vključuje tradicionalno kitajsko umetnost rezanega papirja. Sneg na obrazu predstavlja "padec sezonskega snega, ki obljublja plodno leto", hkrati pa poudarja ljubkost maskote. Zasnovana je bila v umetniškem studiu, produkcijska skupina je vključevala 18 ljudi, najmlajši je bil Yufan Jiang, študent prvega letnika univerze, ki je prvotno predlagal uporabo luči kot osnove za oblikovanje, zato je tudi naveden kot avtor maskote. Dvaintrideset različic maskote je nastalo v 300 dneh snovanja, je pojasnil vodja skupine Guo Chunfang: "Lampion je bil svetlobna naprava v starodavni Kitajski. Maskota veselega videza bo poslala sporočilo svetlobe v svet in simbolizira bojeviti duh športnikov invalidov, ki meče luč na človeštvo. Ena glavnih nalog je bila oživiti luč, saj je večina olimpijskih in paralimpijskih maskot temeljila na živalskih figurah, ne na predmetih. To je bila najtežja in najbolj zmedena faza oblikovanja."

Legendarni Vučko je slovenski

Maskote so že desetletja stalne spremljevalke olimpijskih iger. Prvič je bila maskota zasnovana za zimske olimpijske igre v Grenoblu 1968. Šlo je za izmišljen lik, imenovan Strel, človeka na smučeh v položaju, na katerega namiguje njegovo ime. Z maskotami olimpijskih iger pa smo tesno povezani tudi Slovenci. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je namreč "oče" legendarnega Vučka, simpatičnega volkca, ki je stal ob športnikih na zimskih igrah v Sarajevu 1984. Trobec je pojasnil, da je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov in se prijavil. Bil je eden od 1240 prijavljenih in je brez težav prišel v finalni izbor, v katerem je nato suvereno prepričal bralce takratne Jugoslavije. In to kar dvakrat zapored, saj so morali razpis ponoviti. Eden od prijavljenih avtorjev se je namreč pritožil, da je volk preveč podoben Disneyjevemu liku.

"Ko sem razmišljal o olimpijskih igrah in Sarajevu, sem dobil asociacijo na svojo rano mladost. Bral sem neko pravljico in vem, da je bila takrat Jahorina in da so bili volkovi. Volk je nastopal v pravljici in spomnim se, da mi je bila všeč. Pravzaprav je bila to prva asociacija, ko sem pomislil na Bosno in Sarajevo," je Trobec pojasnjeval, od kod ideja. V povezavi s pravljico je volku dal ime Jahorinko, a je olimpijski komite ime nato spremenil v Vučka, saj bi bil Jahorinko preveč lokalno obarvan, tekmovanja so namreč potekala tudi druge, ne zgolj na Jahorini. Pomisleki so bili, da igre predstavlja volk, ki je krvoločna žival. A Trobec je pojasnjeval, da je zanj volk borec za preživetje in olimpijske igre so en velik boj. Naposled je bil Vučko velik uspeh, ena redkih maskot, ki niso šle v pozabo, in Trobec je z njim zaslužil toliko, da si je lahko kupil - garažo.