Na železniški postaji pri stari lokomotivi v Celju je bila slovesnost ob koncu nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje, ki so se jo udeležili celjski župan Bojan Šrot, laški podžupan Jože Senica in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič. Uradno so pričeli delati 31. januarja 2017. Investicija v nadgradnjo 26,2 kilometra dolgega odseka je ob koncu namesto predvidenih 282 milijonov stala nekaj manj kot 230 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi je bilo zagotovljeno sofinanciranje v vrednosti dobrih 90 milijona evrov.
Projekt dokončan v štirih letih in pol
Celjski župan je na slovesnosti ob koncu štiriinpolletnega projekta med drugim povedal, da je bil razvoj Celja povezan z železnico, v Celje pa je prvi vlak pripeljal z Dunaja 4. junija 1846. Celjska železniška postaja je danes po obnovi ena najimenitnejših stavb v mestu. Postaja je postala prijazna in dostopna tudi za invalide. Slovesnost je ocenil tudi kot priložnost, da začnejo ambiciozno razmišljati o gradnji kakšnega novega železniškega odseka: "Pri tem imam v mislih povezavo med Polzelo, kjer že poteka savinjska železnica, in Domžalami. Gre za približno 40 kilometrov dolgo povezavo. S tem bi dosegli pomembne premike pri kakovosti potniškega prometa v Sloveniji na povezavi vzhod-zahod. Vemo, da je ta pot dolgotrajna in da lahko samo umeščanje traja tudi 15 do 20 let. Zato bi bilo smiselno tovrstne odločitve sprejeti čim prej." V tem projektu so izvedli tudi nadgradnjo odseka Laško-Celje, ki zajema 17,2 kilometra tirov in 18,9 kilometra vozne mreže. Obnovili so tudi laško postajo in postajo v Rimskih Toplicah. Ukinjeni so bili nivojski prehodi na postajah Rimske Toplice in Laško ter trije nivojski prehodi na odseku Rimske Toplice-Laško. Zgradili so še nova podvoza v Marija Gradcu in v Rimskih Toplicah, vključno s cestno in ostalo pripadajočo infrastrukturo. V okviru nadgradnje je bil zgrajen 123 metrov dolg cestni most čez Savinjo v Marija Gradcu. Poskrbljeno je tudi za zaščito pred hrupom, saj je bilo postavljenih približno 3,5 kilometra novih protihrupnih ograj.
Zadnje pike na i še ni
Gre za izredno pridobitev
Projekt modernizacije železniškega odseka je bil po besedah državnega sekretarja Aleša Miheliča zaključen v predvidenem roku in pomeni izredno pridobitev. Ob Pragerskem, kjer so nedavno prav tako začeli evropsko sofinanciran projekt nadgradnje, je bilo namreč to območje ena od šibkih točk jedrnega železniškega omrežja, kjer še ni bil mogoč promet težjih in daljših vlakovnih kompozicij. "S posodobitvijo se je zvišala pretočnost, skrajšali so se potovalni časi, zvišala se je udobnost, predvsem pa varnost v železniškem prometu," je dejal državni sekretar in spomnil, da je projekt moderniziral tudi infrastrukturo okoli železnice. Ob tem pa je izrazil še upanje, da bo z nadaljnjim razvojem kompleksnega železniškega sistema ta čim prej konkurenčen cestnemu omrežju. Sicer pa bo za modernizacijo železniške infrastrukture v prihodnjih dveh letih pri nas na razpolago več kot 500 milijonov evrov letno, do leta 2070 pa država načrtuje vlaganja v višini 12 milijard evrov.
Sramotni kupi ostajajo
Na slovesnosti sicer nihče ni omenil, da na projekt še niso dali zadnje pike - za njimi namreč v Celju še ostajajo črne pike, bolje rečeno ogromni črni kupi, prekriti zgolj s folijo, ki jih sicer prav Šrot večkrat omeni skupaj s pridevnikom sramotni. Gre za zemljino, ki so jo ob nadgradnji železniške proge odkopali na predelu stare Cinkarne. Sanacijo so kot najugodnejšemu ponudniku zaupali podjetju Stonex (predelave dobrih 27 kubičnih metrov nevarnih odpadkov bi opravil za 2,9 milijona evrov), ki je pred leti v bližini na podoben način že saniral manjše kupe, ki so nastali pri urejanju kanalizacije na območju stare Cinkarne.
A sistem sanacije, ki je bil dovoljen v tem primeru, zaradi spremenjene zakonodaje ni več veljal, zato je družba Stonex bila dolge bitke s pristojnimi organi, preden so za svoj načrtovani poseg ne dolgo nazaj le dobili vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Medtem pa se je zaprla tovarna, pri kateri je Stonex kupoval reagent. Sedaj mora za alternativni reagent ponovno pridobiti vsa potrebna soglasja. "Kemijske lastnosti alternativnega reagenta smo že preverili in so super. Sedaj čakamo še na analize mehanskih lastnosti. Gre za daljše analize, saj morajo čakati, da se material postara. Konec novembra računam, da bodo znani tudi ti podatki," opisuje direktor Stonexa Marjan Urlep. Delati bodo tako najverjetneje začeli prihodnje leto. "Ko bo ugodno vreme. Nekateri imajo pomisleke, da bi delali čez zimo, zato bomo zavoljo ljubega miru počakali na pomlad. Kadar so temperature pod nič, ne bi mogli delati, pa še dnevi so krajši. Bomo pa, tako računam, začeli delati konec februarja prihodnje leto ali v začetku marca. V enem letu bomo nato končno te kupe sanirali," še napoveduje Urlep.
Še bodo rovarili po stari cinkarni
Na območju stare cinkarne ni mogoče zasaditi lopate brez načrta za ravnanje z odpadki, saj bodo gotovo med njimi tudi nevarni. Tako se je zgodilo pred več kot desetimi leti, ko je CM Celje za celjsko občino gradil kanalizacijo. Izkopanih kupov ni smel več zakopati nazaj, temveč je morala občina, ki so jo medtem "zatožili" Evropski komisiji, za sanacijo (to je opravil Stonex) plačati 1,3 milijona evrov. A to ni izučilo železnic, ki so leta 2017 začele mirno rovariti po onesnaženi zemljini, neodstranjeni nevarni kupi pa so vidni še danes. Celjska občina zdaj računa, da bo iz sredstev, ki se obetajo v finančni perspektivi 2021-2027, še na preostalem delu stare cinkarne zgradila komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo v skupni vrednosti 4,35 milijona evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
