Šestnajstega decembra prihodnje leto bo potekel drugi štiriletni mandat predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) Bogdanu Gabrovcu, ki je kmalu po vnovični izvolitvi napovedal, da v tretje ne bo več kandidiral. Pregled dogajanja v slovenskem športu po izjemno uspešnih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu in tik pred zimskimi v Pekingu po naših preverjanjih kaže, da se je predsedniški boj slabih 16 mesecev pred volilno skupščino že začel.
- Bogdan Gabrovec ne bo tretjič kandidiral za predsednika OKS, drugi mandat mu poteče decembra 2022.
- Franjo Bobinac je že napovedal kandidaturo, Tomaž Barada se bo odločil v kratkem, Janez Sodržnik pa prihodnje leto.
- Za predsednika OKS se lahko poteguje predsednik nacionalne športne zveze. Bobinac vodi rokometno, Barada tekvondo zvezo, Sodržnik pa te funkcije (še) nima.
Nujno izboljšati položaj športnikov
O kandidaturi za predsednika olimpijskega komiteja je v nedavnem intervjuju za Večerovo prilogo V soboto spregovoril tudi Franjo Bobinac. "Olimpijski komite lahko postane še boljša sistemska in krovna organizacija slovenskega športa. Nujno je namreč izboljšati položaj športnikov, športnih organizacij, športnih delavcev in ne nazadnje podjetij, ki vlagajo v šport. Na vseh ravneh, od športne dejavnosti otrok, športa za vse in lokalnih ravni pa do vseh športnih zvez in olimpijskih športov. Ob čemer bi lahko tudi na mednarodni ravni naredili še korak naprej. Sem optimist, verjamem, da bomo sestavili ekipo sodelavcev, ki bo povezovala, odpirala in tudi realizirala omenjene teme," je prepričan podpredsednik Hisensa International in dolgoletni predsednik RZS. (šr)
Barado naj bi podpirali najvišji funkcionarji
"Ne morem zanikati, da o kandidaturi ne razmišljam, odločitev pa bomo sprejeli v kratkem. Kdaj? Če se bomo odločili, bomo to sporočili septembra," pravi Tomaž Barada, ki ves čas odgovarja v množini. "Seveda se za kandidaturo ne bi odločil sam, temveč bi imel ob sebi podpornike," pravi Štajerec, predsednik Tekvondo zveze Slovenije in upravnega odbora Športne zveze Maribor. "Zavedati se moramo, da bo pred predsedniškim bojem v olimpijskem komiteju pomembnih še precej dogodkov, v prvi fazi zimske olimpijske igre v Pekingu," zaključuje 47-letni Barada, ki bo do volitev še dvakrat praznoval rojstni dan.
Po naših informacijah naj bi kandidaturo Barade, v drugem Gabrovčevem mandatu podpredsednika OKS-ZŠZ za vrhunski šport, v prvem pa za gospodarsko dejavnost, podpirali številni najvišji operativci zdajšnjega vodstva. Bržčas tudi zato, ker bi v primeru Baradove zmage obdržali svoje funkcije. Ob podpori zaposlenih v olimpijskem komiteju bi imel nekdanji vrhunski borec v borilnih veščinah veliko prednost, saj izkušnje kažejo, da zunanjemu kandidatu ni lahko v boju s funkcionarji pri koritu. To so pokazale volitve pred sedmimi leti, ko je prvi mož slovenskega športa postal Bogdan Gabrovec, dolgoletni operativec OKS-ZŠZ. Tedaj je na sicer zanimivih volitvah za nasledstvo Janeza Kocijančiča prepričljivo ugnal dobitnika olimpijske kolajne Andraža Vehovarja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pred tem že zmagovalca parlamentarnih volitev.
Bogati bi postali še bogatejši, revni bi pa crknili
Tudi Janez Sodržnik je potrdil, da razmišlja o kandidaturi za predsednika, a mora do morebitne vložitve premagati še veliko stopnic. Na naše konkretno vprašanje je Sodržnik iz Sarajeva odgovoril: "Ali bom vložil kandidaturo ali ne, se bom odločil prihodnje leto. Moja ključna letošnja naloga je preprečitev sprejetja novih pravil krovne športne organizacije. V to vlagam vso energijo, saj ocenjujem, da so predlagane spremembe škodljive za slovenski šport. Moja naloga je, da poskušam večino članov skupščine, torej najvišjega organa olimpijskega komiteja, prepričati, da so moji predlogi boljši od predlagateljev sprememb pravil. Sem nepopravljiv optimist, da velika večina razmišlja podobno kot jaz. Če mi to uspe, se bodo odprle možnosti, da se sploh lahko pogovarjamo o moji predsedniški kandidaturi." Ljubljančan je zanikal, da se je pri olimpijskem komiteju postavil v opozicijo, temveč da zagovarja interese slovenskega športa. Dodaja, da o razmerah znotraj olimpijskega komiteja veliko pove podatek, da smo mu mi zastavili nekaj vprašanj okrog izredne skupščine OKS, ki naj bi bila konec septembra, a o tem ni vedel nič. "Da kot prvi podpredsednik tega ne vem, vam lahko pove veliko," odgovori in doda, da bo verjetno za datum izvedel na ponedeljkovem kolegiju, prvem po dopustih.
Na čelo OKS le predsednik nacionalne zveze
Omenimo, da se po statutu OKS-ZŠZ za predsednika lahko poteguje kandidat, ki je predsednik nacionalne športne panoge. Medtem ko Bobinac in Barada vodita rokometno in tekvondo zvezo, Sodržnik te funkcije nima. Glede na to, da so v številnih panogah do volilne skupščine OKS še volitve, ne gre dvomiti, da bi si Sodržnik lahko našel svoj sedež, saj je bil v preteklosti na številnih vodstvenih položajih slovenskih športnih zvez.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
