(POGOVOR) Slovo legendarne petice: "Pozna se, da je futsal v Sloveniji amaterski šport"

Nogometno pot Kristjana Čujca so zaznamovali goli. Za slovensko reprezentanco v futsalu je odigral 126 tekem in dosegel 75 zadetkov. Prvo tekmo v izbrani vrsti je odigral oktobra leta 2007 na turnirju v Braziliji in tam na tekmi proti Iranu zabil svoj prvi reprezentančni gol. Največ zadetkov na eni tekmi je v majici z državnim grbom dosegel v kvalifikacijskem obračunu za nastop na evropskem prvenstvu leta 2013 proti Ukrajini - mrežo tekmeca, ki so ga Slovenci premagali z 8:3, je zatresel kar petkrat. Zadnji reprezentančni gol je dosegel 19. junija 2021 na tekmi proti Nizozemski. Od leta 2017, ko je oblekel majico Dobovca, štirikratnih slovenskih prvakov, je bil vselej pri vrhu najučinkovitejših nogometašev prve lige, v sezoni 2019/2020 je bil njen prvi strelec. Je štirikratni dobitnik zlate žoge (v letih 2010, 2014, 2019, 2020), priznanja, ki ga podeljuje komisija za futsal pri NZS najboljšemu igralcu v koledarskem letu. Igral je na petih evropskih prvenstvih.

Prvi Slovenec, ki je zaigral v španski ligi

Kristjan Čujec je o tem, da bi se poslovil od majice z državnim grbom, začel razmišljati že pred dvema letoma. "Po lanski junijski tekmi proti Nizozemski pa je v meni dozorel sklep, da reprezentanci pomaham v slovo. Tudi zaradi poškodb, ki se me niso izogibale. Za reprezentanco sem igral petnajst let," je leta 1988 rojeni Kristjan Čujec sredi lanskega decembra tudi uradno naznanil slovo od reprezentance. Nogometaš, za katerim je izjemna športna pot. Igral je za klube v Španiji, Italiji, Azerbajdžanu in Hrvaški (Luparense, Asti, Araz, New Team, PesaraFano, Ribera Novarra, Segovia, Puntar, Nacional Zagreb), zadnjih nekaj sezon pa nosi majico Dobovca.

Čujec je prvi Slovenec, ki je igral v elitni španski futsalski ligi. Nosil je majico dveh klubov, Caje Segovie in Ribero Novarre. "Spomini na leta, ki sem jih preživel v klubih v tujini, so lepi - še posebej na leta, ko sem igral v Španiji in nazadnje na Hrvaškem, kjer sem igral za Nacional. Največji dosežek v klubskem nogometu sega v leto 2014, ko sem se z azerbajdžanskim Arazom uvrstil na sklepni turnir štirih najboljših klubov lige prvakov v Bakuju in osvojil tretje mesto. V polfinalu smo se udarili z Barcelono, rezultat je bil neodločen. Tekmo smo izgubili po izvajanju kazenskih strelov, v dvoboju za tretje mesto pa smo premagali kazahstanski Kairat," se imenitnega klubskega dosežka spominja Čujec, ki je zvezdniške trenutke dosegel tudi v majici Dobovca, kluba, v katerem je po vrnitvi iz tujine zaigral v sezoni 2017/2018 in za katerega igra še sedaj. "V sezoni 2019/2020 sem z Dobovcem zaigral na sklepnem turnirju lige prvakov, na katerega se je po spremenjenem ustroju zaradi pandemije uvrstilo osem najboljših klubov tega tekmovanja. Na letošnjem tekmovanju smo se uvrstili med šestnajst najboljših klubov, kar je prav tako uspeh," pravi sogovornik.

Reprezentanca lahko preseže leto 2018

Sedaj že nekdanji reprezentant, ki z družino živi v Poljubinju pri Tolminu, je futsal začel igrati v Puntarju Tolmin, z njim tudi osvojil dva naslova državnega prvaka, v sezoni 2005/2006 pa se je prvič odpravil v tujino in tam ostal več kot deset let. "V slovenski futsal sem se vrnil leta 2017 in od takrat igram za Dobovec. Ne vem še, ali je to moja zadnja klubska sezona, o tem še ne razmišljam veliko," pojasni Čujec, ki je igral na petih evropskih prvenstvih. Tudi leta 2018 v Ljubljani, na katerem je Slovenija z uvrstitvijo v četrtfinale, kjer je klonila proti Rusiji, dosegla največji uspeh doslej. "Na evropskem prvenstvu, ki se bo na Nizozemskem začelo čez dobrih štirinajst dni, ima naša reprezentanca priložnost, da ponovi dosežek iz Ljubljane ali ga celo preseže. Na prvenstvu bo nastopilo šestnajst reprezentanc, naša bo igrala v skupini z Italijo, Kazahstanom in Finsko. Za napredovanje iz skupinskega dela bo treba osvojiti najmanj drugo mesto. Naša reprezentanca ima kakovost, tudi izkušenj ji ne manjka," legendarni futsaler ne skriva optimizma in tudi tega ne, da pogreša reprezentančne soigralce. "Kar nekaj nas je, ki smo bili skupaj deset let in še kakšno več, pomagali smo, da se je slovenski futsal uveljavil v svetu. Hvala vodstvu reprezentance, da sem imel priložnost igrati zanjo, in soigralcem, da so me vsa ta leta trpeli. Žal je ostala naša neuslišana želja igranje na svetovnem prvenstvu. Pozna se, da je futsal v Sloveniji amaterski šport. Nekatere države, ki so pred leti v tem pogledu capljale za nami, že imajo profesionalne klube in to se pozna na kakovosti futsala. Na srečo večina naših reprezentantov igra v kakovostnih tujih klubih, kjer igralsko zorijo," dodaja Čujec, ki ima po vrnitvi v Slovenijo več časa za družino: "S soprogo Kristino imava petletno Julijo in dveletnega Petra. Živimo v Poljubinju, v bližini Tolmina. Na fakulteti v Novi Gorici sem končal študij smeri gospodarski inženiring, kot gospodarski inženir nadaljujem magistrski študij v isti stroki. Zaposlen sem v Polycomu Škofja Loka, na delo in domov se vozim z avtomobilom," opiše poklicno pot nekdanji reprezentant, ki bi rad še naprej ostal v futsalu. "Ne kot trener, ampak v kakšni drugi vlogi. Ker je pred leti usahnil Puntar, si želim, da bi v Tolminu spet zrasel futsalski klub," za konec pogovora razkrije željo Kristjan Čujec.