Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je povedal, da je v svetu trenutno 54 cepiv proti novemu koronavirusu, ki so v klinični fazi raziskav. Od tega je 11 cepiv v zadnji, tretji fazi raziskav. Niti enega cepiva pa doslej še niso odobrili regulatorji, bodisi Evropska agencija za zdravila (Ema) bodisi ameriška agencija za zdravila in hrano (FDA).
Pri Emi so trenutno v ocenjevanju cepiva družb Moderna, Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca. Organ mora v 70 dneh odgovoriti, ali je cepivo dovolj varno in učinkovito. Štukelj je na Emi delal več kot deset let in pozna način preverjanja, zato ob tem pravi, da se bo takoj cepil, ko bo prvo cepivo razglašeno kot varno in učinkovito.
Razložil je še, da sta ugotovljeni 94,5-odstotna učinkovitost cepiva družbe Moderna in 90-odstotna učinkovitost cepiva družb Pfizer in BioNTech zelo dobri. "To so vse zelo dobre številke in veselimo se, da gre vse tako naprej," je dodal.
Na vprašanje, kako komentira napovedi ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da bi lahko v Sloveniji prvo cepivo uporabili že sredi decembra, je nekoliko podvomil. Če bi se to uresničilo, bi bil zelo vesel. Sam pa pričakuje, da je bolj verjetno, da bi se to zgodilo nekje od januarja do marca. Vendar le v primeru, da Ema ne bo zavrnila vseh treh cepiv, ki jih trenutno preverja.
Rusija in Kitajska preskočili tretjo fazo
Je pa trenutno šest začasno odobrenih cepiv, ki so jih odobrile nacionalne agencije. Dve cepivi so odobrili ruski organi, štiri cepiva pa so potrdili na Kitajskem. V Rusiji je v fazi odobritve še tretje cepivo, je poudaril Štrukelj. Pri tem je pojasnil, da se ta cepiva uporabljajo na ozemljih omenjenih držav, so pa jih ponudili tudi Združenim arabskim emiratom, Argentini in Katarju.
Za ta cepiva, ki so preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja, ta predvideva testiranje na širši populaciji prostovoljcev, zdaj ni znano, kako učinkovita in varna so. "Zato čakamo in močno upamo, da bo s temi cepivi vse v redu," je povedal, pri tem pa še poudaril, da je za zdaj na voljo premalo podatkov.
Na svetovni ravni se sicer razvija štiri tipe cepiv. Dva tipa sta tradicionalna, kar pomeni, da se v organizem vbrizga oslabljen virus ali pa se uporabi rekombinantno tehnologijo DNA, pri kateri se pripravi le virusni delec, pri čemer ne pride do kontakta z virusom. Pri teh dveh tipih cepiv je faza razvoja zelo dolga. V laboratorijih pa so začeli razvijati tudi genska cepiva, ki bi lahko bila bolj zanesljiva kot klasična. Ta cepiva imajo tudi precej manj neželenih učinkov, je poudaril Štrukelj.
