Drago Plešivčnik, častni član zdravniške zbornice: "Ob sožitju je svet lep in varuje življenja"

Kaj vam naziv zaslužnega člana pomeni in kam naj zdravstvo gre v prihodnje?

"V življenju nisem nikoli ničesar počel zato, da bi bil pohvaljen. Če pa drugi s kritično presojo ugotovijo, da je imelo moje delo dober smisel, sprejmeš priznanje z zadovoljstvom in zahvalo in ti veliko pomeni. Zdravstvo je pomembna družbena dejavnost po vsem svetu. Cilj je seveda omogočiti kvalitetne zdravstvene usluge slehernemu zemljanu. To smer naj zdravstvo nadaljuje v prihodnje, lokalno in globalno. Za obvladovanje covida pa je treba pospešeno razvijati cepivo, ki bo kos vsem sedanjim in bodočim različicam virusa in bo imelo daljšo dobo zaščite, kakor le enoletno sedaj. Tako cepivo je že v pripravi na osnovi mRNK."

Kako vidite položaj in razvoj primarnega in bolnišničnega zdravstva na Koroškem?

"Sem zelo optimističen. Že sedaj je v dobrem stanju in ne dvomim, da se bo lahko še izboljšalo, saj imajo eni kot drugi smele razvojne načrte. Če bo uspelo bolnišnico v Slovenj Gradcu prestaviti na novo lokacijo, kakršna je vizija sedanjega vodstva, in jo povezati z avtocesto, letališčem v Turiški vasi in z že odkritim termalnim vrelcem, se bodo odprle neslutene razvojne možnosti za bolnišnico, Mislinjsko dolino in posledično tudi za Koroško. V javnem zdravstvu pa se ni treba bati dopolnitve z zasebništvom, saj ga to smiselno razbremenjuje in izboljša dostopnost do zdravstvenih storitev. Državni proračun pa razbremeni stroškov za investicije, saj morajo za te sami poskrbeti zasebniki. Korektno tekmovanje med javnim in zasebnim zdravstvom je smiselno. Od države, ki je lastnica javnega zdravstva je odvisno, kdo bo zmagovalec. Kader je treba stimulirati, da se odloči za javno zdravstvo in tam tudi ostane. Personalno podhranjenost je treba pač odpraviti."

Kako se je pokazalo zdravstvo na Koroškem v času covida?

"Mislim, da smo se v glavnem kar dobro odrezali. Začetek je bil, tako kot drugje po svetu, hudo presenečenje in dvom v resnost pojava. Mučno dušenje bolnikov in vedno več umrlih, o čemer so poročali mediji, je kmalu prinesla streznitev. Ko se je umiril izbruh bolezni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem in koroških domovih starejših, je začela krivulja, ki je bila v začetku epidemije na Koroškem med najvišjimi v Sloveniji, strmo padati in se še naprej umirja. Ljudje se vendarle vedno bolj držijo predlaganih zaščitnih ukrepov. Cepljenje proti covidu, ki poteka brezhibno po programu, bo prineslo svoje.

Nisem slišal ali bral, da bi se kdo hudoval nad zdravstvom, ker med epidemijo ne bi dobil ustrezne pomoči, pa novinarji hitro poročajo, če gre kaj narobe. Ob tem je treba še posebej izpostaviti, da se je in se še vedno imenitno izkazujejo zaposleni v reševalnem centru Koroške. Še zlasti sem ponosen, da se je za sprejem in zdravljenje okuženih s covidom takoj odločila naša bolnišnica v Slovenj Gradcu, čeprav nima specializiranega oddelka za nalezljive bolezni in svoje delo izvrstno opravlja. Očitno tudi Zdravstveni domovi izvajajo svoje naloge z odliko."

Kaj naj se naučimo iz covida?

"Vprašanje bi morda spremenil in se vprašal, kaj smo se že naučili iz pandemije covida? Dobili smo ponoven dokaz, kako majhen je svet. Če je na njem sožitje in sodelovanje med ljudmi in narodi, pa je lep in varuje življenje. Kadar vlada razdor, kosi smrt in vlada sovraštvo. Zato znova poudarjam, kako pomembna je Organizacija Združenih narodov. Državne organe je treba spodbujati na plodno sodelovanje s svetom in ne povzročati mednarodnih konfliktov. Ali bi nam podjetje Pfizer poslalo cepivo, če bi bili sprti z Ameriko?

Kot drugo. Treba je obuditi staro izkušnjo, da nesreča nikoli ne počiva. To, kar se je sedaj izvajalo za obvladovanje covida z imenitno improvizacijo, je treba spremeniti in dopolniti v trajnejšo obliko. Zdravstveno dejavnost je treba krepiti na vsakem koraku in ga ne dušiti z oguljeno parolo: "racionalizacija zdravstva ". Samo učinkovito zdravstvo, usposobljeno za delo tudi v različnih izrednih razmerah, je jamstvo za zdravje in življenje državljanov. Da bi se to lažje doseglo, je treba Ministrstvo za zdravje umestiti med državotvorne organe kakor sta ministrstvi za obrambo in notranje zadeve. V tem smislu je treba tudi obravnavati zdravstvene delavce, ki so izpostavljeni okužbam in zaradi pomoči drugim tvegajo svoje zdravje in življenje ter zdravje svojih družin."