Jasmina Detela
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko si je ogledala uničenje po poplavah, ki so prizadele državo in veliko škode povzročile tudi v tej regiji. Ustavila se je med drugim na ekološki kmetiji družine Nabernik na Dobrijah v občini Ravne, kjer jim je odneslo veliko rodovitne zemlje, vrt, njivo ...
"Situacija ni lepa. Voda je naredila ogromno škode. Tega ne bo možno sanirati v kratkem času, ampak bo trajalo leta. Sploh, da se vzpostavi rodovitna zemlja in obnovi travinje oziroma vzpostavi kvalitetna zemljišča na način, da bodo lahko ponovno pridelovali zelenjavo. In tudi, da se ugotovi, da ni škodljivih primesi, denimo težkih kovin, ki bi lahko povzročile še več problemov," je dejala Šinkova. Glede rodovitne zemlje, ki jo je odnesla deroča voda, pa, da bo trajalo leta, da se vzpostavi prvotno stanje. "Vsekakor bo potrebno, če bo kje mogoče, dobiti rodovitno zemljo, da se jo bo navozilo tja, kjer manjka."
Ocene škode na kmetijskih površinah na ravni države še ni. "Prizadeto je precej v različnih strukturah: pridelki, kmetijska zemljišča, objekti in ponekod tudi mehanizacija. Zastavili smo tudi tako, da bomo na tak način poskušali škodo oceniti, da vidimo, kje je največji problem oziroma kaj vse bo potrebno sanirati. Zakonca Nabernik sta povedala, da trenutno potrebujejo ekološka semena in krmo za živino," je dejala ministrica.
In kako zaprositi za pomoč? Občinske komisije bodo ocenile škodo in jo vnašale v aplikacijo Ajda. Ko bo škoda s področja kmetijstva po vsej državi ocenjena, bo potrjena na vladi. Sledi priprava programa za odpravo posledic škode s strani kmetijskega ministrstva. Da pridejo čim prej do teh podatkov, so v dogovoru s kmetijsko svetovalno službo, da bo vzporedno ocenila škodo. "Na ta način bomo lahko ocenili preliminarno škodo," poudarja ministrica.
Glede poškodovanih zemljišč je povedala, da razmišljajo o javnem razpisu za njihovo sanacijo, prav tako o razpisu za mehanizacijo. Na Koroškem je poškodovanih tudi veliko gozdnih cest. Glede tega je ministrica dejala, da ostajata dve možnosti za črpanje sredstev (programi razvoja podeželja in strateški načrt skupne kmetijske politike), upajo pa tudi na sredstva iz solidarnostnega sklada in sredstva iz kmetijske rezerve.
