Andrej Šiško ignorira poziv v zapor

STA, ČK
06.12.2019 18:30

Predsednik gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško bi moral danes na prestajanje zaporne kazni, a ni odšel za rešetke. V sredo je prosil za preložitev kazni, obrnil se je tudi na komisijo za pogojni odpust.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Šiško je spomnil, da je v priporu prestal že več kot 80 odstotkov kazni, zato je računal, da se mu ne bo treba vrniti za rešetke.
Sašo Bizjak

Predsednik gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško je ta teden prejel poziv sodišča na prestajanje zaporne kazni zaradi marca letos izrečene obsodbe za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. Obsojeni je pojasnil, da bi moral v zapor oditi danes, a ni šel, je pa v sredo oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni.
Mariborsko sodišče je Andreja Šiška marca obsodilo na osem mesecev zapora, pri čemer pa je večino kazni odslužil že s priporom, iz katerega ga je sodišče do pravnomočnosti sodbe izpustilo ob izreku sodbe. Tako Šiško kot njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta bila takrat prepričana, da mu preostanka kazni ne bo treba odslužiti. Poziv na prestajanje kazni mu je bil po Šiškovem mnenju vročen prepozno in napačno, vseeno pa je v sredo oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni. Ob tem je spomnil, da je že v priporu prestal več kot 80 odstotkov kazni, zato se je obrnil tudi na komisijo za pogojni odpust, kjer so mu odgovorili, da o tem ne morejo odločati, dokler ni v zaporu.
Tožilstvo je Šišku očitalo ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi z oboroženim uporom in pozivanje k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, soobtoženemu Mateju Lesjaku, ki je bil obsojen na pogojno kazen, pa pomoč pri tem dejanju, kar sta storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele - Štajerske varde septembra lani. Že prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe izpostavilo, da je Šiško s svojimi ravnanji šel predaleč. Kot je takrat dejala sodnica, se lahko iz zgodovine naučimo, da takšnih dejanj ni podcenjevati. Obdolžena sta ves čas procesa zatrjevala, da je šlo pri postroju v Apačah za provokacijo oziroma predstavo za javnost. Ob tem je Šiško trdil, da ima po ustavi pravico do ustanovitve dežele in Štajerske varde, a ga je sodnica opozorila, da je to po ustavi mogoče le z zakonitimi sredstvi. Šiško se je zoper sodbo sicer pritožil, a je mariborsko višje sodišče jeseni potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo. (sta, čk)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta